ponedeljek, 13. april 2015

Velika sobota

Velikonočna vigilija

7 Božjih besed skozi moje življenje.

1. berilo: 1 Mz 1,1–2,2
Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog je videl vse, kar je naredi, in glej, bilo je zelo dobro.

Bog me je ustvaril kot žensko (1Mz 1-2), me stkal v materinem telesu in vpisal v knjigo kakšen bo vsak moj dan (Ps 139). Ustvaril me je, ker me ima noro rad in ker želi, da sem srečna in da pustim svet za spoznanje lepši kot sem ga prejela (Baden Powell).

2. berilo: 1 Mz 22,1-18
Abraham in Izak. Ko sem bila kot birmanska botra na srečanju za starše in botre je predavateljica vzgojo v puberteti osvetlila skozi ta odlomek.

Od mojega rojstva je preteklo nekaj let in prišla so tista leta, ko vzgoja ni preveč prijetna. Oči je vedno ravnal po Božji volji, čeprav je bilo težko njemu in je bilo težko meni. Včasih sem se počutila, kot da mi prav on na tem svetu dela največjo škodo, da me najbolj muči in to me je ubijalo. Vem, da je bilo vse to izključno iz ljubezni do Boga in do mene.

Ampak itak pravijo, da vzogja še nikoli ni bila prijetna, je pa potrebna, da lahko mladostnik začne stopati v življenje kot kolikot toliko zrela oseba.

Ne rečem, da se v vsem strinjam z njim, in da bi jaz ravnala enako, ker se ne strainjam, in ker ne bi ravnala enako.

In čeprav mi je bilo marsikdaj težko, je bilo verjetno potrebno in sem hvaležna. Ker vem, da je Bog poskrbel zame, in da bo skrbel še naprej. »Zato je Abraham tisti kraj imenoval `Gospod bo preskrbel´, kakor pravijo danes: `Na gori Gospodovi bo preskrbljeno´«

3. berilo: 2 Mz 14,15-15,1
Mojzes izpelje Izraelce iz Egiptovske sužnosti. In mene je On rešil, osvobodil zamer in sovraštva, ki sem jih nekrščansko gojila do nekaterih oseb v mojem življenju. Izpeljal me je iz sužnosti negativnih čustev. Kot je zakrknil srca Egipčanov, je zakrknil tudi to, kar je bilo slabo. »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Kor 5,17)

4. berilo: Iz 54,5-14
»Da, kakor ženo, ki je zapuščena in v duši žalostna, te je Gospod poklical, kakor ženo iz mladosti, ki je zavržena, govori tvoj Bog. `Za kratek čas sem te zapustil, a z velikim usmiljenjem te zberem. V izbruhu gneva sem za hip zakril svoj obraz pred teboj, a z večno ljubeznijo se te usmilim´, govori Gospod, tvoj odkupitelj. / `Kajti gore se bodo premaknile in griči omajali, moja milost pa se ne bo odmaklnila od tebe in moja zaveza miru se ne bo omajala,´ pravi tvoj usmiljeni, Gospod.

Komentar ni potreben.

5. berilo: Iz 55,1-11
Čeprav bi jaz v mojem življenjeu (ki je mimogrede dar od Boga) včasih najraje naredila kar po svoje, VEM, da »Moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota,« govori Gospod. »Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moja pota nad vašimi poti in moje misli nad vašimi mislimi.« In zato ZAUPAM oz. se trudim Upati, Zaupati in Verjeti.

6. berilo: Bar 3,9-15,32-4,4
»Poslušaj Izrael, zapovedi življenja, prisluhnite, da se naučite preudarnosti.« »To je knjiga Božjih zapovedi, postava, ki biva vekomaj.« »Če bi hodil po Božji poti, bi vekomaj prebival v miru.«

Lahko reči, lahko razumeti, težje storiti.

Ampak, na kratko – ves point tele Božje besede: Če se bom jaz držala Njegovih zapovedi ( »To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke.« (1 Jn 5,3)), bo tudi On izpolni vse svoje obljube. Zakoon!!

7. berilo: Ezk 36,16-17a,18-28
»Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni. Vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim. Dam vam novo srce in novega duha položim v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega mesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih spolnjevali. Prebivali boste v deželi, ki sem jo dal vašim očetom, in boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog.«

Če ni tole nora obljuba. Ki jo uresničuje in spolnjuje vsak dan znova, brezpogojno in zvesto.

. . .

In prižgejo se luči, zvonovi zadonijo, orgle zaigrajo in zapoje se SLAVA!! Meni osebno nepopisen občutek.

nedelja, 05. april 2015

Veliki petek

Na nek način nabolj žalosten dan v človeški zgodovini.

Tudi moj veliki petek je bil na nek način križev pot. Čeprav se na noben način ne more primerjati s Jezusovim, sem čutila, da je Jezus s mano.

Po obredih velikega petka, smo imeli v cerkvi križev pot. Za moje pojme eden bolj življenjskih. Odrešujoč, osvabajajoč. Prepričana sem, da je to milost, ampak preko postaj križevega pota je Jezus, če smo mu dopustili, ozdravljal naše odnose – z bližnjimi, sabo . . .

4. postaja, ko Jezus sreča svojo žalostno mater, pomislim na mojo mami, sedi poleg mene. Zame živ zgled čudovite matere. Svetniška, ljubeča, nežna, skrbna, vse bi naredila za to, da bi se imeli lepo, da bi se imeli radi, da bi se dobro počutili. Daruje se za našo družino vsak dan znova. Ko mi je težko, je tam zame. Vem, da po družinski večerni molitvi in času, ki si ga vzameta zanju in za njun zakon, z očitom vsak večer molita zame in za vse otroke.

Kako malo ji vrnem, kako včasih to premalo cenim, kako včasih težko vidim dlje od lastnih potreb in želja. Ampak vem, da mi ona odpušča in da mi Jezus odpušča.

5. postaja, ko Simon in Cirene pomaga Jezusu nositi križ. Moj oči. Zgled načelnega, odgovornega, odločnega, pogumnega, vernega moža in očeta. Kako pomemben je oče odraščajočim otrokom. Da postavi meje, daje zgled, da da potrditev in zagotavja varnost. Tudi on je samo človek, ki je vzgajal in vzgaja z ljubeznijo in v najboljši veri in zdaj, ko gledam nazaj se mi zdi, da vem, zakaj je bilo marsikaj potrebno, čeprav ni bilo prijetno. In vem, da sem mu povzročala bolečine in vem, da tudi njemu ni bilo lahko, pa je kot oče iz ljubezni to prenašal, ker je vedel, da je prav. In Jezus osvobaja in odrešuje tudi tam in predvsem tam kjer boli.

Ob Jezusovih padcih se sprašujem, kako se jaz pobiram po padcih, se poberem in grem dalje ali obležim.

Z Jeruzalemskimi ženami, kakšni so moji odnosti s prijatelji, v župniji, v skupnosti . . .

Ob Jezusovi smrti, ali zmorem umreti sebi – se odpovedati sebi in svojim željam, lastni volji in prisluhniti Njemu, kaj mi želi povedati, kam me usmerja in kaj želi od mene.

Ampak za vsakim križevim potom in za vsakim velikim petkom . . .

Veliki četrtek

Nekaj besed, ki mi jih je v teh dneh Gospod spregovoril na srce . . . (nekaj pa že malo prej).

Čudež, ko je Jezus pri zadnji večerji kruh in vino spremenil v svoje telo in kri je sicer malo manj plastičen kot tisti, ko je vodo spremenil v vino, ima pa precej večjo težo in globlji pomen. Ko pri sveti maši vedno znova Nanj prelagam svoje skrbi, bremena, dvome, ko Mu darujem kar me teži, On s spremenjenjem kruha in vina spremeni tudi te moje človeške darove – spremeni jih po Božje, naredi jih svete in mi take nove, Božje vrne s svojim telesom pod podobo kruha. Mislim, če ni to noro?

Kot je Jezus po zadnji večerji povabil učence naj z Njim molijo, čujejo in bedijo v vrtu Getsemani, tako je povabil tudi nas, naj preko Njegovega delovanja v življenju apostolov premišljujemo, kaj pa On počne v našem življenju.

MATEJ – goljufiv cestninar, prevarant. A na Jezusovo povabilo »Matej, hodi za menoj«, je pustil vse in šel. Spremenil svoje življenje za 180°. Jezus ga je poznal že takrat, tako kot pozna mene. »Preden sem se rodil si vedel, kakšen bo moj obraz, roke, srce, stkal si me v telesu matere in vpisal v knjigo, kakšen bo vsak moj dan« (S podobnimi besedami v Ps 139). In Jezus je vedel, da bo Matej od takrat zvesto hodil za njim.

Kaj pa jaz? Pa moja zvestoba? Sebi, dani besedi, obljubi, prepričanjem, družini, prijateljem, domovini, Bogu stvarniku . . . ?

JAKOB – Bil je učenec, ki bi za Jezusa naredil vse. Nobena gora previsoka, nobena reka pregloboka.

Jaz pa se pogosoto počutim tako majhno...
»Oh, Gospod BOG, glej, ne znam govoriti, ker sem še deček.« A GOSPOD mi je odgovoril:
»Nikar ne govôri: deček sem;
kajti h komur koli te pošljem, boš šel,
in kar koli ti ukažem, boš govoril.
Nikar se jih ne boj,
saj sem jaz s teboj, da te rešujem. (Jer 1,6-8)

ANDREJ – Učenec, ki je vztrajno in potrpežljivo iskal - Jezusa, vero, svoje poslanstvo.

»Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.« (Lk 11,9-10)

In Jezus mu je obljubil, da bo spremenil njegovo srce v tistih treh dneh, med najtežjim in najbolj veselim dnevom v človeški zgodovini.

In vem, da spreminja tudi mene, da krepi mojo vero in mi kaže pot.

Gospod naj te vidm in ljubim v vsakem človeku, naj gledam s Tvojimi očmi, tako kot nas ti vidiš popolne v naši človeški nepopolnosti.

JUDA – Sinonim za izdajstvo. Bila je skušnjava in ji je nasedel. Tako kot jaz – pogosto. Ampak! Če Juda Jezusa nebi izdal, nebi bilo smrti – odlično, ampak tudi nebi bilo zmage nad grehom in smrtjo in nebi bilo našega odrešenja – to pa nebi bilo več tako odlično. Mi vsi, od prvega do zadnjega, bi bili večno pogubljeni.

Judu je bilo žal, breme je bilo pretežko, krivda prevelika. Hudič prepičal, da je njegov greh prevelik, da zanj ni rešitve, da zanj ni odrešenja. Debela LAŽ. Božje usmiljenje je neskončno, njegova milost neizčrpna.

Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg. (Iz 1,18) In to zgodi vedno, ko stopim iz spovednice.

PETER – Tako človeški. Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.

»To noč, preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« (Mt 26,34)

Bilo ga je strah, bilo je nevarno.

A Jezus mu je odpustil. Zanj je imel namreč pripravljeno veliko poslanstvo.

»Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« (Mt 16,18-19)

Tako velja za vsakega od nas – več kot ti je dano, več se bo od tebe zahtevalo.

JANEZ – Ponižen. Na poti h grobu je Petra prehitel, videl kamen odvaljen in prazen grob, vendar ni vstopil. Počakal je in dal prednost Petru.

Sebe tudi nikdar ni imenoval z imenom, ampak »oni drugi učenec« ali »učenec, ki ga je Jezus ljubil«.

Ponižnost. Kolikokarat jaz kaj storim le zato, da bi bila deležna pohvale ali občudovanja.

TOMAŽ – Neverni Tomaž. Pretresen nad grozotami velikega petka je pobegnil in se skril. Štiri dni je taval, iskal in premišljeval.

Po tem nečloveškem Kristusovem trpljenju je zadnja stvar na svetu, ki bi jo verjel, da je po taki smrti mogoče vstajenje. Tudi pripovedi žena in apostolov so bile zanj le prazne zgodbice. A Jezus mu je prišel naproti, tako kot prihaja k meni.

»Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20,27)

Kako včasih jaz težko verujem, čeprav vem in sem prepričana o Božji ljubezni do mene. Ampak včasih moram to kot Tomaž občutiti tudi na svoji koži. Zato sem hvaležna za vse ljudi, po katerih mi Bog kaže svojo ljubezen – tako živo in otipljivo.