"Kateri dan je danes?" je vprašal Pu.

Rana ura zlata ura… Mislim, da že nekaj časa (beri – od začetka izpitnega obdobja, z redkimi izjemami, kot npr. izpit ob 7.30) nisem vstala tako zgodaj. Bila sem namreč prostovoljni taxist. Ko sem bratca peljala v šolo, sva na poti srečala še dva prijatelja in seveda pobrala tudi njiju. Ob prijetnem klepetu je bila pot krajša kot sicer in kmalu sem ostala sama. Za tole dopoldne sem imela kar optimistične načrte glede vseh mogočih opravkov, ki naj bi mi jih uspelo zrihtat ;)

Najprej sem obiskala oboje stare starše in staro teto ter jih presenetila z jagodami oz. češnjami. V načrtu sem imela krajše obiske, ki pa so se – logično - močnoo zavleki. Tako, da je za opravke ostalo bore malo časa ;) Ampak, bilo je VREDNO. Ne samo, da sem razveselila njih – tudi jaz sem se imela reees super ;) kako zabavni so lahko takile klepeti, obujanje spominov, občudovanje njihove aktivnosti (če bom jaz pri teh letih tako fit – to potovanje, tisti izlet, tole druženje, ples – poleg čuvanja vnukov & kuhanja kosil zanje…). Pa spravit staro teto iz prvega nadstropja po stopnicah (to itak pridno trenita), še na krajši sprehod po vrtu - (po besedah stare mame, ki skrbi zanjo – je bilo to vredno več kot nekaj rožnih vencev;) – NEPRECENLJIVO :)

Zazvonil je šolski zvonec, kosilo so že skoraj pospravili v želodčke in se sladkali s sladoledom, ko sem se prikazala na vratih šolske jedilnice. Z bratcem sva se hitro odpeljala domov, ker sem se namesto, da bi se končno začela učit za največji izpit letos, raje dogovorila za kosilo s prijateljico. Usedla sem se na kolo in se odpeljala. Po slastnem kosilu sva še malo poklepetali, nekaj časa pa nama je družbo delal še njen zaročenec. Jap, poroka bo :)

Med drugim sem dobila še eno prijetno zadolžitev ;) Saj ne, da je moj letošnji avgust zapolnjen do zadnje sekunde in še čez, ampak sem z veseljem sprejela! Ob poroki moje predrage sestrične nedolgo nazaj (kaj več o tem v eni izmed naslednjih objav) sem se naučila, da se poročiš samo enkrat v življenju in da fax lahko nekaj časa preživi tudi nekaj manj moje pozornosti. Da pa vse ure, dnevi, neprespane noči, prevoženi kilometri, obiskane trgovine, ustvarjalne delavnice itd. - vloženi v naprsne šopke, dekliščino, poročno torto, presenečenja – ostanejo, da so to spomini, ki dajo pripravam tisto dodano vrednost, da je to tisti NEKAJ VEČ, kot biti svat na poroki.

Ja poleg tega, da imam avgusta enomesečno obvezno študijsko prakso (seveda neplačan polni delovnik), da sem leteča voditeljica oratorija, neleteča voditeljica na taboru veje iv, da imam 3 poroke, od tega 2 na isto soboto, da za 2 poroki pečem tudi poročni torti, sem sprejela, da po ta novem tudi koordiniram/organiziram »dekliški« del predporočnega piknika. Toliko o tem, da bodo letošnje počitnice mal bl uizi ;)

Ura je odbila 7, ko sem se končno spravila domov ;) Kdo se bo pa učil? Ja, to je dobro vprašanje, glede na to da je do izpita še nekaj simpatičnih reči na katerih zaenkrat nisem nameravala manjkat :)