nedelja, 28. september 2014

september po mojem okusu :)

Ko sem po 31. 8. končno imela čas, da pridem k sebi in ko sem res prišla, sem se lotila starih dolgov: spisala nekaj voščil(nic), ustvarila nekaj daril, šla na kakšen obisk po dolgem času, kavico (za kar avgusta ni bilo časa), ponovno prebrala knjigo Dvorjenje po poroki (Zig Ziglar) - ta model raztura, res  nisem poročena al pa kej, ampak knjiga je pa fantastična!

Na eni od »kavic« z mojo sestrično, ko sva na španciru popile najin Choco latte in nato sedeli v parku na ležalniku ter uživali v toplem poletnem sončku (brez heca!), je do naju prišel zastonj sladoled s ponudbo za testno vožnjo. »No pa pejva. Zakaj pa ne ;) ?« »A greva lahko skupej?« »Bi se dalo zment.« »Vrhunsko – avto za 2 uri = zastonj izlet«. Zraven sva povabili še mojo sestrico in odpeljale smo se k Mariji Pomagaj na Brezje. Tam smo ji priporočile nas, vse naše drage, se malo pofotkale, občudovale razglede in čudovito Božje stvarstvo (aja, spet smo mele sonček ;) in se imele fantastično!

Že nekaj časa nazaj smo se s setricama odločile, da je čas za en muzikal – Cvetje v jeseni namreč. »A gremo na premiero?« »Itak!« In res, bilo je nad vsemi pričakovanji. (Če mi kdo kupi karto, grem z veseljem še enkrat ;) Naše navdušenje se ni poleglo in očitno smo bile dovolj prepričljive, da sta si ga čez nekaj dni ogledala še mami in oči (in se seveda strinjala, da je bil več kot vreden ogleda)!

Moč, da zmoreš drugemu pogledati v oči
in z njim deliti jasne in vihrave dni,
ta moč, da zmoreš odpustiti,
da upaš spet ljubiti vse ljudi.
To je moč ljubezni. (Cvetje v jeseni)

PRISLUHNI :)

Končno je prišel čas, ko je na vrsto prišla tudi moja soba. Po kar nekaj letih je bila deležna generalnega pospravljanja in delnega preurejanja (spraznit vse omare, predale, police...) Priznam, da me je vmes (ko se po nekaj dneh pospravljanja ni poznalo čisto nič in je bilo samo vsak dan slabše) imelo, da bi vse skupaj zbasala v vreče in odnesla v smeti – pa sem k sreči ohranila toliko zdrave presoje in mirnih živcev, da to ni bilo potrebno  Občutek je neprecenljiv, kljub temu, da še ni čisto dokončana. Manjkajo še ene lušne police, dodatki zavesam, stene so še prazne, spominčki še v škatlah, nekaj detajlov še ni narejenih, ampak bo – upam, da kmalu  In se veselim!

3. vikend v septembru pa je bil tisti (edini) vikend, za katerega smo se skavtski voditelji uskladili in se odpravili proti morju malo načrtovat  V petek bo lepo vreme – dej pejmo s kolesi. In res 7/11 našega SKVO-ja je zjutraj krenilo na pot. 145 km, 1400 višinske (tk na prbližn), 7 ur vožnje, 5 ur postankov in hranjena (to je 12 ur na poti) – kar za 7 netreniranih voditeljev res ni slabo ;) Ko smo prispeli, pa je prišel še blagoslov z neba v podobi dežnih kapljic (naj poudarim, da smo prikolesarili po suhem – Kakšen blagoslov imamo v tem deževnem poletju!) Pridružili so se nam še 3 voditelji, ki so nam pripeljali vso opremo ;) Sledil je super družabno – načrtovalni vikend, kjer smo se kolesarji najprej malo spočili, nato pa razmišljali o svojih ciljih, naših načrtih za naprej – kot voditelji in tudi sicer, sprejeli nove člane, predvsem pa se še bolj povezali in imeli fajn.

Že pred tem vikendom sem bila v dilemi glede voditeljstva za to leto, tam pa je prišlo še bolj do izraza... Nekaj so moje želje, nekaj želje sovoditeljev, nekaj želje stegovodkinje, nekaj Božja volja – storiti kar je prav, kar je za vse najboljše, kar je po Božji volji! To je tisto! Bogu hvala za potrpežjivost mojih sovoditeljev, spodbudne besede, čas za razmislek, pogovore zvečer in dolgo v noč, predvsem pa Bogu, ki mi je pri nedeljski sveti maši dal čutiti, kaj je prav in kakšna je njegova volja zame za to skavtsko leto!

28. 9. 2014 ali zadnji dan dobre 3 mesece trajajočih počitnic :)

Začele so se tistega čudovitega 26. 6. 2014 ob 15.00, ko je bil odpisan še zadnji in najobsežnejši izpit 2. letnika. Nato pa hop - na morje. Mislim, da teh 10 dni popolnega oddiha ni bilo še nikoli tako težko pričakovanih. Spanjeeee, počitek, branje (za katerega med letom ni bilo časa, seznam pa vsak dan daljši), kopanje, tek po čudovitih obalnih poteh - z eno besedo PRIJETNO :) Malo smo si seveda porazdelili kuhanje, branje pravljic in umivanje zobkov malemu bratcu, se zabavali ob pisanju kartic, uživali v taroku, občudovanju tamkajšnjih lepot, se šli turiste - skratka oddih v pravem pomenu besede.

Bile pa so te počitnice nekaj posebnega - precej drugačne od tistih pred 1, 2 ali 3 leti.

Prvič po dveh letih sem bila na samo 1 skavtskem taboru, prvič v moji 13 letni zgodovini oratorijev (manjkala sem samo 1x) nisem bila prisotna na celem oratoriju - zahvaljujoč študijski praksi, prvič sem bila 1 od 3 oratorijskih voditeljev, prvič sem morala 1 mesec težko pričakovanih poletnih počitnic nameniti obvezni počitniški študijski praksi, prvič sem spekla 2 poročni torti v razmaku 3 tednov, prvič so minile počitnice, ne da bi se na kakšno organizirano zadevo (druženje, rabor, duhovne vaje...) sama prijavila in prvič se je zgodilo, da sem 2 od 3 mesecev počitnic v večji meri preživela doma (s tem, da sem imela časa za vse, kar sem si zadala, še vedno velikooo PREMALO), da pa je bil eden od teh treh mesecev natrpan več kot do zadnje sekunde: TA MOJ NORI AVGUST bo našel svoje mesto v kakšni od naslednjih objav.

Julija sem malo ustvarjala, predvsem pa se psihično in fizično pripravljala, da bi naslednjih 31 dni čim lažje in čim boljše preživela. Ob tem sem si privoščila malo sproščanja adrenalina ob nočni igri kraje zastav, pa seveda kakšno "kavico" & čvek - tk, za luštn :)

September pa je bil prijeten & sorazmerno umirjen :)

In danes, na zadnji počitniški dan - imam dober občutek, čeprav je bilo zadnjih nekaj dni napornih (ta sestanek, oni sestanek, zrihtaj to za fax, zrihtaj to za letnik... pa še 1001 zadeva za zraven - je bil danes nedeljsko prijeten & umirjen dan. Sv. maša s predstavitvijo skavtov in našega dela, po maši doooolg čvek, skupinsko kuhanje kosila, popoldanski počitek (ne vem kdaj sem si ga nazadnje privoščila), krajši kolesarski izlet s svetovnim razgledom & sončnim zahodom - NEPRECENLJIVO!