tag:blogger.com,1999:blog-30750935945826673522024-03-13T10:13:11.280-07:00Kako lepo je živeti, kako lepo je ljubiti...Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.comBlogger36125tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-74547748342764107992019-08-14T06:25:00.000-07:002019-08-14T06:25:29.818-07:00SREČA je <br />
<div class="MsoNormal">
Pred nekaj tedni je v četrtek zvečer ob cca 10h/11h priletel
sms v smislu: »Saj veva, da je pozno, ampak a bi šli jutri v hribe?« In smo
šli. Ko smo obdelali že vse teme od A do Ž in od Ž do A, sta prijatelja
mimogrede omenila še knjigo z naslovom Darovi nepopolnosti. Hm, slišalo se je
zanimivo, njuno navdušenje pa je bilo nalezljivo. Knjigo sem poiskala v knjižnici
in jo prav počasi začela brati, po eno poglavje ali dve, kar je zame precej
nestandardno. Raziskovalka opisuje, kaj ločuje ljudi, ki so srečni, živijo na
polno, z vsem srcem od tistih, ki to niso. Morda ni presenetljivo, da sem se v
marsičem našla med temi drugimi.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
Pred kakšnim mesecem in pol sem se znašla v krizi, karkoli
naj bi že to pomenilo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhrOcXEqaCFPAh3aHQnLzzyuOOOVsysIpllDJoh8TGG6OT-xupDlOYjWNtglECFGAzZ1QpWLAj0zJThl3X2GV2LzW8CTT3xSspbA3ZNMEWojdICBJQem_yU_FzztetCMWy77hGs50iBk3uI/s1600/a7b4dd86025b7e45e0703c9d40eda5ce.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="600" data-original-width="600" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhrOcXEqaCFPAh3aHQnLzzyuOOOVsysIpllDJoh8TGG6OT-xupDlOYjWNtglECFGAzZ1QpWLAj0zJThl3X2GV2LzW8CTT3xSspbA3ZNMEWojdICBJQem_yU_FzztetCMWy77hGs50iBk3uI/s320/a7b4dd86025b7e45e0703c9d40eda5ce.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Ko sem glavo približno dvignila iz tega, sem se pred
kakšnima dvema tednoma počutila precej brezvezno. Če malce pretiravam - praznina,
nesmisel, žalost, vse je brez veze, vse mi je odveč, nič se mi ne de, vse mi
gre na jetra. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">N</span></span></span>ekaj mi manjka, a pojma nimam kaj.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span></span></span>Očitno nekaj delam narobe. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpLast" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">V</span></span></span>erjetno obstaja način, pot – kako živeti
drugače, bolj polno, bolj izpolnjeno, bolj ljubeče in ljubljeno, konec koncev
bolj srečno.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpLast" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Kot nalašč, kot bi nekdo vedel, nas je prejšnji teden na
taboru skavtskih voditeljev vse opominjalo, da je SREČA – SREČAnje.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Kratko pojasnilo: bila sem precej aktivna skavtska
voditeljica kar nekaj let, zadnja 3 sem bolj podporna članica, projektna
voditeljica. Postopno sem se začela počutiti celo, kot da sem malce prestara,
malo »ven iz tega«, a nekaj me je vleklo in nekaj spodbud skavtskih voditeljev
je pomagalo, da sem se prijavila in šla. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Če malce pretiravam, sem se počutila nekako tako bedno in
brezvezno, kot sem opisala zgoraj. Kljub temu se me je veliko stvari dotaknilo,
a nisem bila »taprava« in nekaj mi je manjkalo.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Zadnja 3 poglavja knjige sem prebrala, ko sem se vrnila
domov. Mogoče bi bilo drugače, če bi jih prebrala prej, ali pa tudi ne. Vem pa,
da če bi se tabor začel danes, bi ga živela in doživela precej drugače. A sem
hvaležna, zelo hvaležna, ker tako navdihujočega in dovršenega tabora verjetno
še ni bilo in sem tudi zaradi njega danes vsaj kanček modrejša.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Zdaj se mi svita, kaj mi manjka in spoznavam pot …<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
SREČA NI <o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">v</span></span></span> kot pondelk dolgem odkljukanem seznamu »to go«<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">b</span></span></span>iti samozadosten, imeti vse svoje in biti sam,
ker »srečen, ni kdor srečo uživa sam«<span style="text-indent: -18pt;"> (S. Gregorčič)</span></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span></span></span>v verigi nazivov pred in za imenom<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpLast" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span></span></span>v razumski naštudiranosti,
overthinkanju in analiziranju<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Tone Pavček pravi</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjLU5__O6T-mWW7BY8seKuu2jPb6XzhlNtle-rNPugwNceRZS5oiwl4jqBXyv8dqBoyoMYJlwADidxU9ATxzZy6pwlEVFuxAhFoi3C-6AlIrQrplGPiV1aYhcqSNBYPx5CL8G1dgl3amcCi/s1600/download.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="135" data-original-width="373" height="115" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjLU5__O6T-mWW7BY8seKuu2jPb6XzhlNtle-rNPugwNceRZS5oiwl4jqBXyv8dqBoyoMYJlwADidxU9ATxzZy6pwlEVFuxAhFoi3C-6AlIrQrplGPiV1aYhcqSNBYPx5CL8G1dgl3amcCi/s320/download.png" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Jaz pa bi dodala</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhom1wr8vkp6vcWj1QJuNZ2aRiWXmi-QDeM-hnVGK2TlBdjTlJ9BSAEtJ8Ve6h9DQpeXGcJqvpQNqupm1cBh-9bdhYGJKOSgqkFBFzGyMHFDnbPOZcHIHiWY0z3WTQTaxTek7ZZ3itYXhhH/s1600/IMG_20190814_120023.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1200" data-original-width="1600" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhom1wr8vkp6vcWj1QJuNZ2aRiWXmi-QDeM-hnVGK2TlBdjTlJ9BSAEtJ8Ve6h9DQpeXGcJqvpQNqupm1cBh-9bdhYGJKOSgqkFBFzGyMHFDnbPOZcHIHiWY0z3WTQTaxTek7ZZ3itYXhhH/s320/IMG_20190814_120023.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
SREČA JE <o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">v</span></span></span> medosebnih odnosih<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">i</span></span></span>meti prijatelje in z njimi deliti tudi stisko<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">p</span></span></span>eti ob tabornem ognju<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">p</span></span></span>lesati in skakati pod odrom in biti odštekan<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">s</span></span></span>e smejati, ker si premajhen da bi dosegel pipo
za tuš<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">o</span></span></span>b 6h zjutraj na tešče igrati odbojko<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">b</span></span></span>iti bos, stopati po mehki travi</div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">d</span></span></span>a ose ne pohodiš ampak se po nesreči usedeš
nanjo<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">k</span></span></span>artanje ob 1h ponoči<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">k</span></span></span>o 300 ljudi v kapeli v majhnem gozdičku v soju
sveč moli, poje in slavi Boga<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">d</span></span></span><span style="text-indent: -18pt;">a se nimaš pod nadzorom in včasih izpadeš
trapasto</span></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">d</span></span></span>eliti<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
- ko 500 skavtov v oranžnih krojih poje skavtsko in slovensko himno in na jamboru dviguje zastavo</div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<span style="text-indent: -18pt;">-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal; font-variant-east-asian: normal; font-variant-numeric: normal; line-height: normal;"> </span><span style="font-stretch: normal; font-variant-east-asian: normal; font-variant-numeric: normal; line-height: normal;">p</span></span><span style="text-indent: -18pt;">ot z nahrbtnikom, ko nosiš le najnujnejše in
veš, kako malo v resnici potrebuješ</span></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">s</span></span></span>rečati voditelje, ki so navdih<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">s</span></span></span>poznanje, da je biti pobudnica, voditeljica,
aktivna ter nežna, umirjena, srčna in sočutna združljivo<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">k</span></span></span>lekljati po cca 10 letih in se čuditi, da se
roke spomnijo<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">b</span></span></span>iti v Božji ljubezni in jo deliti naprej<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpLast" style="mso-list: l0 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]--><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: Calibri; mso-fareast-font-family: Calibri; mso-hansi-font-family: Calibri;"><span style="mso-list: Ignore;">-<span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span><span style="font-family: "Times New Roman"; font-stretch: normal; font-style: normal; font-variant: normal; font-weight: normal; line-height: normal;">ž</span></span></span>iveti z vsem srcem.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Sreča, biti srečen, se morda sliši kar malo idealistično.
Res je, ljudje ne moremo biti konstantno srečni, ampak radost, srčnost in
veselje do življenja pa lahko nosimo v sebi in s srečanjem vsaj za trenutek
osrečimo še koga.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<br />Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-77680419093844628232019-02-07T04:21:00.002-08:002019-02-07T04:21:50.673-08:00O časovnem stroju, control freaku, zdravi pameti in Božji ljubezni<br />
<div class="MsoNormal">
Nisem sicer nek sci-fi fan, ampak predstavljajmo si, da
skupaj stopimo v sivo kovinsko omaro s številnimi gumbi in utripajočimi
lučkami, imenovano časovni stroj. Zapremo za seboj, nastavimo leto 2008 in
zavrtimo čas nazaj. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Zdaj, ko domišljija že deluje s polno paro, si lahko
predstavljamo meter in čevap veliko dekletce, ki vstopa v gimnazijo. Zaradi
svetle polti, ki sicer hitro »zafarba« in jo še hitreje opeče sonce, temnimi
lasmi, rdečimi ustnicami, jo je mami včasih poklicala Sneguljčica. Dekle je
vedno nasmejano, deluje samozavestno in je aktivno na vseh mogočih področjih.
Žal nasmejano samo navzven, samozavestno samo navidez in superaktivno iz vprašljivih
razlogov. Če jih opredelimo kot iskanje potrditve, sprejetosti, zaželenosti,
beg pred sabo in od doma, ne zgrešimo preveč. Poleg tega ima še vsaj eno ali
dve reletivno slabi lastnosti. Je precej trmasta in ustreza definiciji control <span style="mso-bidi-font-family: Calibri; mso-bidi-theme-font: minor-latin;">freaka: »<span style="background: white; color: #222222;">a person who feels an obsessive need to
exercise control over themselves and others and to take command of any
situation«. </span><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="mso-bidi-font-family: Calibri; mso-bidi-theme-font: minor-latin;"><span style="background: white; color: #222222;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal">
Menda nas pripadnike človeške vrste motivirata dve stvari in
sicer želja po ugodju in izogibanje neugodju (bolečini). In slednje je pri tem
neprimerno učinkovitejše. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Tako sem se težav lotila, kjer sem vedela in znala.
Knjižnjica in youtube sta relativno poceni. Tako sem prebrala vse kar se je
dalo o motivaciji, ciljih, uspehu, pozitivni psihologiji in tem kako si »nabildaš«ego
in zadevo kolikor se je dalo implementirala v življenje. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Ampak to ni bilo to ali pa vsaj to ni bilo dovolj.
Raznovrstno neugodje, nezadovoljstvo ter takšne in drugačne bolečine so bili
dovolj močan dražljaj, da sem iskala naprej. Med dodiplomskim študijem sem tako
nekaj časa bivala doma, nekaj časa pri starih starših in nekaj časa v tujini. V
tem času sem proučevala zgradbo in delovanje telesa (anatomijo in fiziologijo),
nastanek bolezni (patologijo), nevrologijo, psihologijo … <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Ob koncu dodiplomskega študija sem šla na psihoterapijo. Pač
tako se mi je zazdelo. V Ameriki to itak vsi počnejo. No big deal. Zadeva za
študentski žep pač ni poceni in tako sem zadeve vzela v svoje roke. Študirala,
brala, se pogovarjala z različnimi ljudmi. Se odselila od doma, študirala &
delala in iskala odgovore na vsa mogoča vprašanja. Prekinila stike doma, s
precej prijatelji, skavti … in se zapletala in razpletala. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
V zadnjih 2 letih in pol sem v »prostem času«, ki mi je
ostal poleg magisterija, pripravništva in službe, precej zanalizirala svojo
preteklost, odnose. Prebrala vse o psihosomatiki, bolečinah, boleznih,
psihologiji in psihoterapiji – torej kako se duševne stiske, prepričanja,
neprijetne izkušnje odražajo na telesu in preizkušala na sebi in pacientih, kaj
deluje in kaj ne deluje, kako zadeve reševati in prišla do zanimivih spoznanj. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Vse to ima kar nekaj posledic - tistih s pozitivnim in
tistih z negativnim predznakom. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
Med pozitivnimi je definitivno to, da mi »stresi« kot so
strokovni izpit, razgovori, pogajanja itd… niso predstavljali posebnih
obremenitev in sem jih doživljala relativno flegmatično. Super za poslovno
karierni svet.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Vendar tudi minus ni zanemarljiv. Vse to mi je malo
zdeformiralo možgane in od zdrave pameti so ostale le še sledi. Poleg tega je
vse to mentalno in racionalno delo pripeljalo do tega, da je razum kar
»pojedel« moj čustveni svet. Ne samo, da se tudi v teoriji nebi mogla
zaljubiti, da nisem pokazala ne naklonjenosti, ne sočutja, ne ranljivosti, ne
utrujenosti, ne neuspeha, ampak tega v resnici nisem niti čutila. Ne, da bi »blefirala«,
res sem bila celo zelo prepričana, da po ničemer ne hrepenim, da mi gre v
življenju odlično, da zastavljanje ciljev in njihovo uresničevanje funkcionira
in da je to to. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
PA NI! Je neka siva cona udobja, brez pristnosti, brez odnosov,
brez ljubezni. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Ampak življenje je nekaj več od tega. Veliko več od tega.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Sreča je v srečanju. En pogled, ki prebode in vidi za masko,
ki jo nosim in en topel, varen objem. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Do živega mi je prišla pristnost prijateljice, ki je jaz v
sanjah ne premorem: »Veš Marinka, zdaj decembra, ko je tako praznično, družinsko,
pogrešam bližino, pogrešam ljubezen«. In moje kamnito srce si misli, meni je
kul, imam dovolj drugih izzivov. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Dam vam novo srce in
novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega mesa in
vam dam meseno srce (Ezk 36,26).</i> Upam!<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
In januarja po 2,5 letih moje ignorance in indiferentnosti
do Boga, se je vse skupaj malce spremenilo. Vsem, ki že sodite, naj v svojo
obrambo rečem, da če je Bog izjemno strog nadzornik, tiran, ki samo čaka, kdaj
in kako me bo kaznoval in če sem v življenju prepuščena sama sebi, komu na
čast, bi mu zaupala svoje življenje, ga kaj prosila itd. Poslal mi je torej svoj
nežen in ljubeč materinski objem (preko prijateljice, ki je v tistem trenutku
stopila v kapelo), ampak šele potem, ko sem že eno uro ležala v kapeli in
jokala. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Med njimi je bil še en
mož. Molčal je, v rokah pa je pestoval novorojenčka. Nežno ga je zibal. ‘Kaj pa
ti praviš?’ So ga vprašali. ‘Kako bi imenoval Boga?’ Mož je še kar molčal in
pestoval otroka. Vsi so utihnili in pozorno opazovali. Nenadoma je dejal: ‘To
je najlepše ime, ki ga lahko damo Bogu: oče.’ ‘Da,’ so se vsi strinjali. ‘Bog
je naš oče.’ ‘Zakaj ste ga imenovali oče in ne mama?’ Je vprašal otrok. ‘Veš,’
so odvrnili, ‘Bog je nežen in ljubeč, tako kot oče in mama.’ ‘Včasih ga bom
imenoval mama,’ je odvrnil otrok (Bruno Ferrero, 10 zapovedi za otroke).<o:p></o:p></i></div>
<div class="MsoNormal">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><br /></i></div>
<div class="MsoNormal">
In čez en teden, sva se s prijateljem pogovarjala o tem in
onem, pa da ravno bere zanimivo knjigo in mi jo posodi, če želim. 200% je
nikoli prej nebi vzela v roke, in brez priporočila verjetno tudi v prihodnje
ne. Pa sem jo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
V živo me je zadelo, da lahko počnem v življenju plemenite
reči, v službi pomagam ljudem, se razdajam še ob prostem času, ampak če je to
sad človeških naporov in če se nikjer ne »filam«, se le iztrošim, če v tem ni
ljubezni, je vse brez zveze in daje le kratkotrajno zadovoljstvo. Mislim, da o
tem piše Pavel v pismu Korinčanom.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">In ko bi imel dar
preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel
vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi
razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da
bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi (1 Kor 13,2-3).<o:p></o:p></i></div>
<div class="MsoNormal">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><br /></i></div>
<div class="MsoNormal">
In če sem vsaj približno dojela sporočilo knjige, je
poslanstvo vsakega človeka biti prevodnik za Božjo ljubezen tam kjer je
(poročen, posvečen ali samski, v službi ali doma, v Evropi ali na drugem koncu
sveta). Ugotoviti, kaj to pomeni v mojem primeru, pa je bolj zabavna naloga.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
In da lahko nekaj delamo, moramo najprej hodit v šolo oz. se
nekako usposabljat. In Bog menda ne kliče usposobljenih, ampak
usposablja poklicane. No ja, tole šolanje zame definitivno ni bilo in ni lahko (in
si ne obetam, da bo v prihodnje kaj lažje). Me pa tolaži, da pri trmastem
control freaku kot sem, tole usposabljanje morda celo za Boga predstavlja manjši
izziv ;)<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<br />Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-75764915494433668552018-08-26T08:17:00.001-07:002018-08-26T08:17:44.831-07:00pa kdo bo to bral<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span lang="EN-US" style="mso-ansi-language: EN-US;">Kar nekaj </span>časa je minilo od mojega
zadnjega prispevka. V zadnjem mesecu ali dveh sem me je večkrat imelo, da bi
spet kaj napisala, pa sem si vsakič mislila – zakaj že?, pa kdo bo to bral? –
danes, ko nihče »nima časa«, še za kaj pomembnejšega od branja bloga. Pa o času
kdaj drugič.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Zato, ker … <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>mi je včeraj na poroki dala misliti modrost
ene od svatov. Razmišljala je o tem zakaj pravzaprav zapademo v malodušje,
postanemo pasivni in nezadovoljni? Verjetno na to vprašanje preprost odgovor
sicer ne obstaja. Je pa v njenem gotovo precej resnice: »Zato, ker si
premalokrat povemo, kako velike reči nam je storil Gospod«. In hitro postregla
še s svojo izkušnjo, kako so skoraj po čudežu prišli so novega doma. Pa še
nekaj zgodb ozdravljenja, »kako sva se spoznala« in »pričakujemo dojenčka« me
je razveselilo v tem tednu.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Brala sem o tem, kaj vpliva na
naš pogled na svet. Menda so na to temo naredili celo študijo. Prebivalce
nekega mesta so spraševali, kako varno se počutijo tam, kjer živijo. In
pokazala se je očitna razlika med tistimi, ki so redno spremljali črno kroniko
in tistimi, ki je niso. Pa čeprav so bili sosedje, so bili njihovi odgovori
tako različni, kot bi eni živeli v raju na zemlji, drugi pa v najnevarnejši
mestni četrti.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Mogoče je res nekaj na tem, da vse
kar beremo, gledamo in poslušamo vpliva na naš pogled na svet. Hrana za oči,
ušesa, nos in kožo je vsaj tako pomembna kot tista za v usta in z vsako od teh
se lahko zastrupljamo ali si pomagamo (po)stati zdravi. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Dovolj filozofiranja. Mogoče bom
na tem blogu delila kaj bolj in kaj manj uporabnega, kakšno zgodbico, kaj za
navdih, kakšno »modrost«, kakšno doživetje in kakšno izkušnjo - v smislu –
vsaka šola nekaj stane, ampak tuje napake so po navadi cenejše ;) <o:p></o:p></div>
<br />Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-20348466563880543882016-01-26T02:40:00.000-08:002016-01-26T02:40:12.877-08:00TUJINA... erasmus praksa in potem?<div class="MsoNormal">
Tujina… Od družinskih počitnic na hrvaških otokih,
gimnazijskih potovanj po praktično celi Evropi od Grčije, Francije in Španije
do Belgije, Anglije in vse vmes do Erasmus prakse in naprej.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Če se malce ustavim pri potovanjih. Po duši nisem neka strastna popotnica, ki bi
obiskovala velemesta in občudovala arhitekturne mojstrovine, cerkve in muzeje.
Neprimerno bolj me navdušuje Božje stvarstvo v vsem svojem veličastvu, kjerkoli
že. Pa še nekaj je, v primerjavi s tem s kom grem, je podatek, kam grem, bolj
kot ne nepomemben. Skratka rada grem kamorkoli, če imam prijetno družbo.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
V 3. letniku sem se prijavila za Erasmus izmenjavo, ki bi
potekala v absolventskem letu. Ja, takrat sem že bila odločena, da izkoristim
tega slavnega absolventa. Pred prijavo pa se mi je postavilo še eno veliko
vprašanje. In sicer študijska izmenjava ali praksa? Natančneje študijska
izmenjava na Češkem ali praksa v nemško govoreči država (Avstrija ali Nemčija)?
Premlevanje, razlogi pro et contra, kakšen nasvet, drugo mnenje, molitev… <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
K razlogom za študijsko izmenjavo na Češkem prištevam tamkajšnjo
lepo naravo, prijetne in odprte ljudi, dejstvo, da je tam fizioterapija na
primernem nivoju (njihovim hokejistom nič ne manjka), razvito znanstveno raziskovanje,
zdravilišča s termalno vodo, z angleščino nimajo težav, imajo pregledno spletno
stran, so presenetljivo odzivni, pripravljeni na svetovanje in pomoč Erasmus študentom. Res pa je, da bi se
morala s pacienti na praksi sporazumeti v češčini, o kateri milo rečeno nimam
pojma, čeprav je slovanski jezik. Skupna značilnost študijskih izmenjav je
poleg potovanj in spoznavanja nove kulture, pogosto tudi žur na žur, in to
zadnje me prej odbije kot pritegne. Praksa v nemško govoreči državi bi mi
predstavljala izvrsten »Deutschkurs«, moja nemščina je bila namreč od gimnazije
dalje na stranskem tiru in zares spregovoriš šele takrat, ko pač nimaš druge
izbire. Če malo pomislim, bi bila praksa na avstrijski ali nemški kliniki verjetno
tudi neprimerno boljša referenca za v moj Europass življenjepis kot študijska
izmenjava. Res pa je, da bodo stroški verjetno višji . Ne bo nobenih
študentskih domov, torej si bom morala stanovanje iskati sama, ne bo
študentskih menz. Spraševala sem se, kje bom srečala koga, ki mi bo svetoval? Bom
našla družbo? V študentskem naselju bi
bilo vse to neprimerno lažje.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Odločitev je padla. Začela sem iskati klinike po Avstriji in
Nemčiji, kjer bi si potencialno želela opravljati prakso. Spisala sem prošnjo v
nemščini in jo za vsako kliniko malce prilagodila. Malo iluzorno sem si
predstavljala, da najti kliniko, ki bi me sprejela ne bo tako težko. Pa, razen
ene zavrnitve od petih, sploh odgovora nisem dobila. Na koncu sem prošnjo za
opravljanje Erasmus prakse poslala še Privatni kliniki v Avstriji, s katero je
bila povezana naša fakulteta in kjer sem opravljala obvezno počitniško
študijsko prakso. Bili so za. Torej, ko se bom po eni praksi vrnila tja, mi bo
že vse domače. Stvari so se začele
odvijati neprimerno boljše, kot bi si lahko želela. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
Težko bi si predstavljala biti nekaj mesecev obdana s sivim
betonom in dihati le mestni zrak. Bogu hvala moja klinika stoji na hribčku, z
lepim razgledom na sončni vzhod ali zahod, obdana z gozdnimi potmi za sprehod
ali tek, ki sem jih z veseljem izkoristila. Okolica mi je bila pač pisana na
kožo. In prav tako delovno okolje. Vsako jutro sem šla z veseljem v službo,
kjer sem se od prvega trenutka počutila sprejeto, pač kot del njih. Tako
prijazen tim, sproščen, zabaven in prijeten. Da ne omenim moje mentorice, ki je
bila naravnost zlata. Čutilo se je zadovoljstvo med zaposlenimi in med
pacienti, čeprav so njihove zgodbe večinoma res nezavidljive. Z nekaterimi smo
še ob popoldnevih igrali namizni tenis, spili kakšno kavo ali praznovali
rojstni dan. Vendar moram ob tem poudariti, da je po besedah moje mentorice, ki
ima za seboj že tudi nekaj prakse in nekaj delovnih mest, moja izkušnja in
dotična klinika tudi za avstrijske ali nemške razmere bolj izjema kot pravilo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Spoprijateljili smo se tudi s tamkajšnjo mladinsko skupino.
Skupaj smo igrali odbojko, se družili na predbožičnem srečanju, šli v toplice…
Tako toplega sprejema si nebi mogla predstavljati. Na vsak način imamo v planu
še kakšno druženje. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Ob zaključku lahko rečem le Bogu hvala za čudovito izkušnjo.
»Ne žaluj, ker je minilo, veseli se, ker se je zgodilo.« Prepričana sem, da sem
z Erasmus prakso pridobila mnogo več kot le delovne izkušnje, nove veščine,
tehnike in fizioterapevtsko znanje. Navdušuje me, kako nesebično so mentorji
delili svoje izkušnje, na tečajih pridobljeno in v praksi preizkušeno znanje. Vsak
je drugačen, vsak je specialist na svojem področju. Njihova strokovna raven je
tako visoka, da je presegla moja najvišja pričakovanja. Odprto sodelovanje in
prenašanje znanja brez vsakih omejitev ali zadržkov je bilo v tem okolju povsem
samoumevno in naravno. Hvaležna sem tudi vsem, ki so me tako mimogrede ali bolj
sistematično učili, popravljali in spodbujali pri mojih jezikovnih
prizadevanjih. Njihova pomoč je obrodila nekaj sadov. Zanimivo je bilo priti v
novo okolje. V mojem primeru, ne bom rekla, da težko, a bilo je drugače. Bilo
je nekaj novega. Ob tem sem spoznavala tudi sebe v okoliščinah, ki mi niso bile
domače, čeprav so to hitro postale ;) Stranski učinek novih izkušenj je, da ob
njih zoriš, rasteš, napreduješ, se učiš. Vendar ne sam. Hvaležna sem Bogu, da
je vodil moje korake do klinike na hribčku, izvrstne mentorice, vsakega
pacienta posebej, novih prijateljev in, da moje korake vodi še naprej. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
Kaj pa zdaj? Kam naprej? Šefovo sporočilo ali bolje rečeno
vabilo, da me, ko končam s faksom, z veseljem pričakujejo, marsikaj pove.
Zavedam se, da je to neprecenljiva povratna informacija in čudovit komplimet,
ki si ga pred izmenjavo niti v sanjah nisem mogla predstavljati. Trenutno sem v
drugi polovici absolventskega leta, z diplomo za vratom in mislijo na
magisterij. Kaj sledi po tem, ne vem. Vem pa, da obožujem svoje delo, svoj
poklic in da sem bila tam srečna <span style="font-family: Wingdings; mso-ascii-font-family: Calibri; mso-ascii-theme-font: minor-latin; mso-char-type: symbol; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-hansi-theme-font: minor-latin; mso-symbol-font-family: Wingdings;">J</span>
»Izberi poklic, ki te veseli, in v življenju ti nikoli več ne bo treba delati.«
(Konfucij)<o:p></o:p></div>
Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-57025260373480817302015-10-08T13:14:00.001-07:002015-10-08T13:14:01.135-07:0010 let stega DD1 - tretjič (spominska knjiga)<div class="MsoNormal">
<b>Zakaj sem se
odločila priti k skavtom<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormal">
Skavti so bili zame od vedno čarobna beseda. A dokler ni
tistega davnega leta 2005, na praznovanju 10letnice oratorija, našim staršem z
Natašo in Sandijem na čelu naredilo »klik«, so bile to le sanje. Takrat pa je
ta naša v srcu tleča želja ugledala luč sveta. In edino logično je bilo, da
»sem zraven«. In očitno me to še vedno drži <span style="font-family: Wingdings; mso-ascii-font-family: Calibri; mso-ascii-theme-font: minor-latin; mso-char-type: symbol; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-hansi-theme-font: minor-latin; mso-symbol-font-family: Wingdings;">J</span><o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<b>Kaj mi skavti
pomenijo<o:p></o:p></b></div>
<div class="MsoNormal">
Mogoče so mi na začetku skavtske poti skavti pomenili predvsem
»imeti se fajn«. Pa »biti skavtinja« se mi je zmeraj res dobro slišalo. Z
vsakim dnem, nepozabnim doživetjem, spodbudno besedo, pridelanim žuljem,
iskrenim objemom, taborom, z vsako stkano prijateljsko vezjo, prehojenim
korakom ali prevoženim kilometrom, odpeto pesmijo, prižganim ognjem dobesedno
ali v srcu – skratka z vsakim (skavtskim) letom je postajalo vedno bolj jasno,
da so skavti neskončno več kot le »imeti se fajn«. To te lahko drži nekaj let –
gotovo. 10 let je že nekaj. Ampak roko na srce – noben bedak ne bo ne bo
služil, vodil, usmerjal, si zmišljeval programa in ga izvajal, vzgajal –
skratka v 5 letih namenil ne tako malo ur prostovoljnega dela samo za »imeti se
fajn«. Za to obstajajo tudi lažje poti. Očitno je, da v skavtih vidim smisel,
koristen način preživljanja prostega časa, vzgojo za življenje, poglabljanje
vere v Boga, da sem pri skavtih pristno iskusila Božji blagoslov na 1001 način,
da sem v skavtih našla podobno misleče ljudi, prijatelje za zmeraj in način,
kako se trudim izpolnjevati Baden Powellovo naročilo, naj si prizadevamo
pustiti svet za spoznanje boljši kot smo ga prejeli.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<b>Zakaj sem skavtska voditeljica</b> <o:p></o:p></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
»Vedeti, da je vsaj eno srce
lažje utripalo, ker si živel – to pomeni uspeti«, je menda nekoč zapisal Paden
Powell. Malo za šalo malo zares, se mi zdi voditeljstvo eden od načinov, da po
»BiPi-jevo« uspem ;) Nekaj je verjetno tudi na tem, da sem kot udeleženka od
skavtov ogromno dobila in da se mi zdi edino logično in edino pravilno, da to
(pre)dam naprej. Če pa pogledam v svoje srce in se iskreno vprašam, zakaj to
počnem – je jasno, da zato, ker se najboljših stvari v življenju ne da kupiti z
denarjem. Božo Rustja je to odlično ubesedil: <i>»Res je, da z denarjem lahko
kupim zlato posteljo, ne more pa mi denar kupiti sladkega spanja, v katerem
uživam. Lahko mi kupi veliko krem, ne more pa mi kupiti zdrave kože. Lahko mi
kupi razkošno hišo, a ne srečnega doma. Z denarjem lahko podkupim ljudi, ne
morem pa kupiti zvestih prijateljev. Z denarjem lahko kupim knjige, ne morem pa
kupiti znanja in modrosti. Lahko si kupim najlepše obleke, ne morem pa kupiti
svojega dostojanstva. Z denarjem si lahko kupim celo drag pogreb, ne morem pa
si kupiti večnega življenja v nebesih. Z drugimi besedami resničnih vrednost,
kar je v življenju resnično vredno, tega z denarjem ne moreš kupiti.«</i> Kot skavtska voditeljica okušam to na
vsakem koraku, saj neprimerno več prejemam kot dajem. Res je, da vložim svoj
čas, energijo in talente. Ampak, saj zato mi jih je pa Bog dal. Na koncu bom
rekla le še to, verjetno sem skavtska voditeljica zato, ker se mi zdi, da tako
izpolnjujem Božjo voljo in njegov fenomenalni načrt.<o:p></o:p></div>
Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-17027805713666522982015-10-08T13:11:00.000-07:002015-10-08T13:14:12.933-07:0010 let stega DD1 - drugič (himna stega)<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;"> </span><span style="font-size: 10pt;">Vedel si, da v naših srcih tli,</span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">želja, da bi živeli kot BiPi.<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">Poznal si naše skavtske sanje<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">in kmalu vdihnil jim življenje.<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">Tako si<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">Prižgal nam iskrice v očeh<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">na usta nam narisal smeh,<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">med nami stkal prijateljske vezi<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">in varno vodil naše nore poti.<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">Želel si, da bi okusili<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">tvoj raj, na naši zemljici.<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">Dajal si nove nam izzive<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">in z nami prečkal vse ovire.<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">Tako nam<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">Prižigaš iskrice v očeh,<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">na usta vedno rišeš smeh,<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">med nami tkeš prijateljske vezi<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">in varno vodiš naše nore poti.<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">Srečen si, Dol-Dolsko zdaj živi<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">po skavtsko, kot si zamislil si.<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">Blagoslavljaj naše delo,<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: 10.0pt;">da se bo žvižgalo in pelo.<o:p></o:p></span></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<br /></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">Tako boš<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">Prižigal iskice v očeh,<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">na usta risal nam boš smeh<o:p></o:p></span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">med nami tkal prijateljske vezi</span></i></div>
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<i><span style="font-size: 10.0pt;">in varno vodil naše nore poti.</span></i></div>
Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-87441787074079810162015-10-08T13:08:00.000-07:002015-10-08T13:14:24.876-07:0010 let stega DD1 - prvič (skupni tabor)<div class="MsoNormal">
Kaj vse se je zgodilo v tem tednu dni, je na kratko težko zapisati. Kot vsak skavtski tabor je bil tudi ta edinstven. A kakorkoli obračamo, je ta vseeno izstopal. Za nami je že 10 let skavtske norosti in zadevo je bilo potrebno primerno obeležiti. SKVO (voditelji) + klan smo štartali že v soboto. No, če smo natančni so klanovci svoj potovalni tabor takrat že končali, zdaj pa so prišli na delo ;)</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Ob koncu tega noronepozabnega tabora ugotavljam, da</div>
<div class="MsoNormal">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="mso-list: l1 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Me naši klanovci vedno znova presenečajo v pozitivnem smislu! Od priprave tabornega prostora, košnje, stopnic, do ognja sredi vode.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="mso-list: l1 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l1 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Da imam najboljšega sovoditelja, ki me vztrajno spominja na to, kako je bit otrok (lubenica, peške…)<o:p></o:p><br />
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpLast" style="mso-list: l1 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span><span style="text-indent: -18pt;">Sem ponosna na vodnike in vodnice, ker so zreli, odgovorni, prvi med enakimi, ki so dali vse od sebe, da so bivše volčiče uvedli v četo</span></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpLast" style="mso-list: l1 level1 lfo1; text-indent: -18.0pt;">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">
Oni res živijo iz skavtske molitve:<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">
»Če mi bo breme pretežko, bom mislil na druge. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">
Če bom oslabel, bodo oni odnehali.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">
Če bom sedel, bodo oni legli.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">
Če bom dvomil, bodo oni rušili.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">
Če bom korakal na čelu, me bodo prehiteli.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">
Če bom žrtvoval roko, bodo oni dali kožo.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal" style="text-indent: 35.4pt;">
In če bom molil, bodo oni postali svetniki.«<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Vzgoja ni vedno prijetna, ne za tistega, ki vzgaja in ne za tistega, ki je vzgajan. Ampak je potrebna, ker skavti niso samo zabava, ampak tudi vzgoja za zrele in odgovorne ljudi, skavte, odrasle, kristjane in državljane. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpFirst" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Da je bila odločitev voditeljev, da smo zaradi slabo postavljenega ognja prvi večer VSI (z voditelji vred) ostali brez zabavnega večera, ob kruhu in vodi – pravilna. Naslednji dan smo izkušnjo pri katehezah predebatirali skupaj z izvidniki, ki so brez izjeme podprli našo odločitev, povedali, da bi oni ravnali enako in da se zdaj zavedajo, da je postavljanje in prižig ognja - čast, večerni obred in pot do okusne večerje. Tega, da so bili vsi naslednji taborni ognji prižgani s prvo vžigalico, mislim, da mi ni treba posebej poudarjati :)<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span><!--[endif]-->Da smo ljudje proti naravi in njenemu Stvarniku neskončno majhni – toča, ki je pobelila taborni prostor, tolkla, razbijala…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Da je postavljanje jezu na Krki zahteven a povezovalen projekt – cel steg + starši. Vse za to, da je prijazen kmet lahko prepeljal Dixi-je čez reko.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Da imajo naši starši ogromno skritih talentov, s katerimi so obogatili program na skupnem delu tabora.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
- Da z dvema super pomočnicama tudi kuhanje golaža za 100 ljudi ni kakšna posebna umetnost – vse je enkrat prvič :)<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Da mamo nejbl kjut majčke <span style="font-family: Wingdings; mso-ascii-font-family: Calibri; mso-ascii-theme-font: minor-latin; mso-char-type: symbol; mso-hansi-font-family: Calibri; mso-hansi-theme-font: minor-latin; mso-symbol-font-family: Wingdings;">J</span> Že 10 let mavtamo, kurimo ognje, si podajamo roko, iščemo pravo smer, potujemo, pojemo in smo kerlci.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Da lahko rečemo le BOGU HVALA, da razen os, žuljev, kakšne ureznine in užaganine, zvitih gležnjev ni bilo nič hujšega, da še vedno ne vem kje je tam zdravstveni dom.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Da lahko rečem le BOGU HVALA za najboljše voditelje – odštekani, usklajeni, uigrani, nazakomplicirani – skavti pač ;), izvidnike in vodnice, volčiče, klanovce in starše! <o:p></o:p></div>
<div class="MsoListParagraphCxSpMiddle" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
</div>
<div class="MsoListParagraphCxSpLast" style="mso-list: l0 level1 lfo2; text-indent: -18.0pt;">
<!--[if !supportLists]-->-<span style="font-size: 7pt; font-stretch: normal;"> </span>Da lahko rečem le BOGU HVALA, da je z nami in blagoslavlja naša prizadevanja :)<o:p></o:p></div>
Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-63698600795721115422015-10-08T10:46:00.000-07:002015-10-08T11:56:18.773-07:00Govoril boš, ko bom jaz molčal<div class="MsoNormal">
Hm… Če bi mi kdo, kakšne 3 leta nazaj rekel za duhovne vaje v tišini, bi mu preprosto odgovorila: »Super, ti kar. To pač ni zame.« Razen tega, da moraš biti tiho, kar je bila prva ovira in zame milo rečeno misija nemogoče, niti nisem prav dobro vedela, kaj je to in za zakaj bi jaz to sploh potrebovala. No, vedela sem, da to ni nekaj za na kruh namazat, kaj bolj se pa s tem niti nisem ukvarjala.<br />
<br />
Pa se je zgodilo, da sta šli na duhovne vaje v tišini dve prijateljici. Vsaka na svoje, čisto nepovezano. Navdušeni sta mi pripovedovali o tej izkušnji – ne vem kakšen pridevnik bi uporabila. Ampak izžarevali sta neko posebno veselje, mir, navdušenje. Nekaj kar bi bilo morda vredno izkusiti. (Zdaj vem, da je takrat skozi Njiju sijala Božja ljubezen.) Očitno sem bila takrat v ravno pravem stanju, da so njune besede padle na dobro zemljo. Ravno prav utrujena, ranjena, nekaj mi je manjkalo…<br />
<br />
Zdaj po tretjih duhovnih vajah v tišini, ko sem v duhovnem življenju in duhovnem smislu še vedno čisto na začetku, bi rekla samo to, da je vredno. Ker na liniji s Svetim Duhom gre lažje. Manjkrat brcneš v prazno, manjkrat zalutaš. Pravijo, da je v slogi moč – in če si na isti strani kot Bog…<br />
<br />
Nekaj misli, izsekov, utrinkov …<br />
<br />
Bog je prevelik kavalir, da bi se vsiljeval. Čaka, trka na srce, vabi, ljubi…<br />
<br />
Tale verz iz pesmi mi je tako močan: »Govoril boš, ko bom jaz molčal, milosti delil«</div>
<div class="MsoNormal">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br />
Pri Bogu se godijo čudeži – to je 1x1 – še vedno in vedno znova.<o:p></o:p><br />
<br />
Bog daje (mi želi dati, če le sprejmem), neskončno več od tega, kar prosim.<br />
<br />
Ene stvari ti postanejo neverjetno kristalno jasne. Ko spucaš umazana očala, slečeš starega človeka, se znebiš kamnitega srca in sprejmeš meseno srce, ko postaneš nova stvaritev, ko začutiš, da si sprejet, da si ljubljen, da si Božji otrok…<br />
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Bogu namreč nič ni nemogoče!<o:p></o:p></div>
Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-13696184704248323372015-07-17T10:28:00.000-07:002015-07-17T10:28:33.972-07:00En tak čist navadno poseben dan<div class="MsoNormal">
Končno sva uskladili urnike – ona je imela dela prost dan,
jaz itak počitnice <span style="font-family: Wingdings;">J</span>
in ker avta pač ne kupiš vsak dan, sva morali njeno novo pridobitev na nek
način obeležiti.</div>
<div class="MsoNormal">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
V bistvu je bil zame dan na pol presenečenje – obožujem
presenečenja, sploh če so tako prijetna. Vedela sem le, da rabim kopalke.
Končnoo – letos prvič ;)<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Zjutraj ob osmih, ko je bilo za menoj že pravo malo
potovanje (z avtom in 3 avtobusi – eni se pač radi vozakamo), me je pobrala na
avtobusni postaji. Prisedla sem v njenega jeklenega konjčka in odpeljali sva se
do prve bencinske črpalke - pravzaprav tudi edine v tistem dnevu. »Mi pomagaš
nafilat gume – sm računala nate, ker skavti to vse znate«. Priznam, da do zdaj
še nikoli nisem pomislila, da imajo skavti in filanje gum kaj veze – ok, razen
na potovalnem taboru s kolesi ;) Zabavala sem se ob zaskrbljenih pogledih vojakov, ki sta se peljala mimo in se spraševala, ali ti dve gospodični vesta kaj dalata, oz. ali bodo gume polnjenje preživele - ne preveč prazne in ne preveč polne ;) Naj povem, da so uspešno prestale preizkus in naju cel dan varno vozile okoli. Ko sva parkirali pred njihovo hišo, me je
najprej pozdravilo par sončkov – tudi ona ni edinka. Nad drugim zajtkom v tem
dnevu se nobena od naju ni pritoževala. Od mojega prvega zajtrka je minila že cela večnost, tako da je spomin nanj že rahlo zbledel ;) In bela kavica je po tistih kratkih a sladkih
4,5 uricah spanja name delovala več kot blagodejno. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Pot na Kurešček, kjer Marija deli mir je bila prijetna za
oko in uho, lasje pa se nad vetričem tudi niso pritoževali. Nekaj korakov ob
križevem potu, hvaležnost, misel na to, kako lepo bi bilo če bi lahko ustavili
to norijo današnjega sveta. Prošnje v srcu in tiste skupne, na glas izrečene. Ker
pač vrjameva v besede...<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
"Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v keteri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi." (Mt 18,19-20)</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Naredili sva še nekaj slikic za spomin in bil je čas, da
uporabiva tudi kopalke. Nekaj kilometrov poti je minilo kot bi mignil. Avto je
ustavil ob Bloškem – Volčem jezeru. Bil mi je takoo znan in kmalu sem ugotovila
zakaj. Pred tremi leti sta nam gozdič in travnik ob jezeru služila za
prenočišče (potovalni del Tabora voditeljev – Ogenj v meni 2012). Dekca,
sonček, voda, prijateljstvo – z besedami in brez njih. Ne vem, kdo je takrat v
rokah držal čas – ker ga je občutnooo pospešil.</div>
<div class="MsoNormal">
<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
V želodčkih je začelo kruliti, a kaj ko med tednom tam ni
tople ponudbe, nad sendviči pa sprva nisva bili preveč navdušeni. V avto – bova
že našli kaj na poti. Ja, eno obnavljajo, v eni bi predolgo trajalo in ostal
nama je le Mercator. Sendvič, burek.. . – in vsaka en gromozanski sladoled ;)
malo sva zamenjali vrstni red glavne jedi in sladice, saj bi od slednje po
kosilu ostalo bore malo. A ko sva zmazali sladoled, sta bila najina želodčka za
takrat polna, torej je glavna jed še malo počakala. Odpeljali sva se k njej...
še malo poklepetali – am ja, nama pač teme za pogovor nikoli ne zmanjka :D<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
In avtobus me je odpeljal proti Ljubljani, kjer sem obiskala
še birmanskega botra. Svetemu Duhu hvala za modrost, ki mi jo je naklonil pred več
kot sedmimi leti. Ker botra izbiraš
enkrat - za zmeraj. Nekaj besed o tem in onem, a kar je bilo najpomembnejše. Ne
vem, če me je katero povabilo kdaj in če bi me lahko še katero v prihodnje tako
razveselilo kot to – povabilo k sodelovanju, kot animatorka, tam, takrat. Zdaj
si upam sanjati, da bom tisto vzdušje, energijo, naboj, mir, blagoslov in čisto
nedolžno pristno otroško veselje, ki sem ga doživela kot otrok in nekaj let kot animatorka na duhovnih vajah in pevskih
vikendih v Želimljah (pod Petrovo taktirko) - takrat in samo takrat – doživela še
kdaj :D sicer drugje, v malo drugačni obliki, malo starejša, a pod istim
vodstvom in z istim Božjim blagoslovom!!</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Vožnje z avtobusom na drug konec Ljubljane ne bom opisovala.
Rekla bom samo to – niti enourna vožnja z avtobusom s pokvarjeno klimo, ki
greje namesto hladi, tako da smo bili potniki ob izstopu dobesedno skuhani oz.
vsaj tako mokri, kot sem bila dopoldne jaz, ko sem prišla iz jezera, ne more zmanjšati hvaležnosti in pokvariti navdušenja nad tem čudovitim dnem.</div>
<div class="MsoNormal">
<o:p></o:p></div>
Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-38704183351665029072015-04-13T11:00:00.001-07:002015-04-13T11:00:30.574-07:00Velika sobotaVelikonočna vigilija<br />
<br />
7 Božjih besed skozi moje življenje.<br />
<br />
<u>1. berilo: 1 Mz 1,1–2,2</u> <br />
Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog je videl vse, kar je naredi, in glej, bilo je zelo dobro.<br />
<br />
Bog me je ustvaril kot žensko (1Mz 1-2), me stkal v materinem telesu in vpisal v knjigo kakšen bo vsak moj dan (Ps 139). Ustvaril me je, ker me ima noro rad in ker želi, da sem srečna in da pustim svet za spoznanje lepši kot sem ga prejela (Baden Powell).<br />
<br />
<u>2. berilo: 1 Mz 22,1-18</u><br />
Abraham in Izak. Ko sem bila kot birmanska botra na srečanju za starše in botre je predavateljica vzgojo v puberteti osvetlila skozi ta odlomek. <br />
<br />
Od mojega rojstva je preteklo nekaj let in prišla so tista leta, ko vzgoja ni preveč prijetna. Oči je vedno ravnal po Božji volji, čeprav je bilo težko njemu in je bilo težko meni. Včasih sem se počutila, kot da mi prav on na tem svetu dela največjo škodo, da me najbolj muči in to me je ubijalo. Vem, da je bilo vse to izključno iz ljubezni do Boga in do mene. <br />
<br />
Ampak itak pravijo, da vzogja še nikoli ni bila prijetna, je pa potrebna, da lahko mladostnik začne stopati v življenje kot kolikot toliko zrela oseba. <br />
<br />
Ne rečem, da se v vsem strinjam z njim, in da bi jaz ravnala enako, ker se ne strainjam, in ker ne bi ravnala enako. <br />
<br />
In čeprav mi je bilo marsikdaj težko, je bilo verjetno potrebno in sem hvaležna. Ker vem, da je Bog poskrbel zame, in da bo skrbel še naprej. »Zato je Abraham tisti kraj imenoval `Gospod bo preskrbel´, kakor pravijo danes: `Na gori Gospodovi bo preskrbljeno´«<br />
<br />
<u>3. berilo: 2 Mz 14,15-15,1</u><br />
Mojzes izpelje Izraelce iz Egiptovske sužnosti. In mene je On rešil, osvobodil zamer in sovraštva, ki sem jih nekrščansko gojila do nekaterih oseb v mojem življenju. Izpeljal me je iz sužnosti negativnih čustev. Kot je zakrknil srca Egipčanov, je zakrknil tudi to, kar je bilo slabo. »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Kor 5,17)<br />
<br />
<u>4. berilo: Iz 54,5-14</u> <br />
»Da, kakor ženo, ki je zapuščena in v duši žalostna, te je Gospod poklical, kakor ženo iz mladosti, ki je zavržena, govori tvoj Bog. `Za kratek čas sem te zapustil, a z velikim usmiljenjem te zberem. V izbruhu gneva sem za hip zakril svoj obraz pred teboj, a z večno ljubeznijo se te usmilim´, govori Gospod, tvoj odkupitelj. / `Kajti gore se bodo premaknile in griči omajali, moja milost pa se ne bo odmaklnila od tebe in moja zaveza miru se ne bo omajala,´ pravi tvoj usmiljeni, Gospod.<br />
<br />
Komentar ni potreben.<br />
<br />
<u>5. berilo: Iz 55,1-11</u><br />
Čeprav bi jaz v mojem življenjeu (ki je mimogrede dar od Boga) včasih najraje naredila kar po svoje, VEM, da »Moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota,« govori Gospod. »Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moja pota nad vašimi poti in moje misli nad vašimi mislimi.« In zato ZAUPAM oz. se trudim Upati, Zaupati in Verjeti. <br />
<br />
<u>6. berilo: Bar 3,9-15,32-4,4</u><br />
»Poslušaj Izrael, zapovedi življenja, prisluhnite, da se naučite preudarnosti.« »To je knjiga Božjih zapovedi, postava, ki biva vekomaj.« »Če bi hodil po Božji poti, bi vekomaj prebival v miru.«<br />
<br />
Lahko reči, lahko razumeti, težje storiti.<br />
<br />
Ampak, na kratko – ves point tele Božje besede: Če se bom jaz držala Njegovih zapovedi ( »To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke.« (1 Jn 5,3)), bo tudi On izpolni vse svoje obljube. Zakoon!!<br />
<br />
<u>7. berilo: Ezk 36,16-17a,18-28</u><br />
»Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni. Vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim. Dam vam novo srce in novega duha položim v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega mesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih spolnjevali. Prebivali boste v deželi, ki sem jo dal vašim očetom, in boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog.«<br />
<br />
Če ni tole nora obljuba. Ki jo uresničuje in spolnjuje vsak dan znova, brezpogojno in zvesto.<br />
<br />
. . .<br />
<br />
In prižgejo se luči, zvonovi zadonijo, orgle zaigrajo in zapoje se SLAVA!! Meni osebno nepopisen občutek.Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-5880300928147383452015-04-05T10:20:00.003-07:002015-04-05T10:20:44.914-07:00Veliki petekNa nek način nabolj žalosten dan v človeški zgodovini. <br />
<br />
Tudi moj veliki petek je bil na nek način križev pot. Čeprav se na noben način ne more primerjati s Jezusovim, sem čutila, da je Jezus s mano. <br />
<br />
Po obredih velikega petka, smo imeli v cerkvi križev pot. Za moje pojme eden bolj življenjskih. Odrešujoč, osvabajajoč. Prepričana sem, da je to milost, ampak preko postaj križevega pota je Jezus, če smo mu dopustili, ozdravljal naše odnose – z bližnjimi, sabo . . .<br />
<br />
4. postaja, ko Jezus sreča svojo žalostno mater, pomislim na mojo mami, sedi poleg mene. Zame živ zgled čudovite matere. Svetniška, ljubeča, nežna, skrbna, vse bi naredila za to, da bi se imeli lepo, da bi se imeli radi, da bi se dobro počutili. Daruje se za našo družino vsak dan znova. Ko mi je težko, je tam zame. Vem, da po družinski večerni molitvi in času, ki si ga vzameta zanju in za njun zakon, z očitom vsak večer molita zame in za vse otroke. <br />
<br />
Kako malo ji vrnem, kako včasih to premalo cenim, kako včasih težko vidim dlje od lastnih potreb in želja. Ampak vem, da mi ona odpušča in da mi Jezus odpušča.<br />
<br />
5. postaja, ko Simon in Cirene pomaga Jezusu nositi križ. Moj oči. Zgled načelnega, odgovornega, odločnega, pogumnega, vernega moža in očeta. Kako pomemben je oče odraščajočim otrokom. Da postavi meje, daje zgled, da da potrditev in zagotavja varnost. Tudi on je samo človek, ki je vzgajal in vzgaja z ljubeznijo in v najboljši veri in zdaj, ko gledam nazaj se mi zdi, da vem, zakaj je bilo marsikaj potrebno, čeprav ni bilo prijetno. In vem, da sem mu povzročala bolečine in vem, da tudi njemu ni bilo lahko, pa je kot oče iz ljubezni to prenašal, ker je vedel, da je prav. In Jezus osvobaja in odrešuje tudi tam in predvsem tam kjer boli.<br />
<br />
Ob Jezusovih padcih se sprašujem, kako se jaz pobiram po padcih, se poberem in grem dalje ali obležim. <br />
<br />
Z Jeruzalemskimi ženami, kakšni so moji odnosti s prijatelji, v župniji, v skupnosti . . .<br />
<br />
Ob Jezusovi smrti, ali zmorem umreti sebi – se odpovedati sebi in svojim željam, lastni volji in prisluhniti Njemu, kaj mi želi povedati, kam me usmerja in kaj želi od mene.<br />
<br />
Ampak za vsakim križevim potom in za vsakim velikim petkom . . .<br />
<br />Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-40934702863919156212015-04-05T09:44:00.003-07:002015-04-05T09:44:48.402-07:00Veliki četrtekNekaj besed, ki mi jih je v teh dneh Gospod spregovoril na srce . . . (nekaj pa že malo prej).<br />
<br />
Čudež, ko je Jezus pri zadnji večerji kruh in vino spremenil v svoje telo in kri je sicer malo manj plastičen kot tisti, ko je vodo spremenil v vino, ima pa precej večjo težo in globlji pomen. Ko pri sveti maši vedno znova Nanj prelagam svoje skrbi, bremena, dvome, ko Mu darujem kar me teži, On s spremenjenjem kruha in vina spremeni tudi te moje človeške darove – spremeni jih po Božje, naredi jih svete in mi take nove, Božje vrne s svojim telesom pod podobo kruha. Mislim, če ni to noro?<br />
<br />
Kot je Jezus po zadnji večerji povabil učence naj z Njim molijo, čujejo in bedijo v vrtu Getsemani, tako je povabil tudi nas, naj preko Njegovega delovanja v življenju apostolov premišljujemo, kaj pa On počne v našem življenju.<br />
<br />
<b>MATEJ</b> – goljufiv cestninar, prevarant. A na Jezusovo povabilo »Matej, hodi za menoj«, je pustil vse in šel. Spremenil svoje življenje za 180°. Jezus ga je poznal že takrat, tako kot pozna mene. »Preden sem se rodil si vedel, kakšen bo moj obraz, roke, srce, stkal si me v telesu matere in vpisal v knjigo, kakšen bo vsak moj dan« (S podobnimi besedami v Ps 139). In Jezus je vedel, da bo Matej od takrat zvesto hodil za njim. <br />
<br />
Kaj pa jaz? Pa moja zvestoba? Sebi, dani besedi, obljubi, prepričanjem, družini, prijateljem, domovini, Bogu stvarniku . . . ?<br />
<br />
<b>JAKOB</b> – Bil je učenec, ki bi za Jezusa naredil vse. Nobena gora previsoka, nobena reka pregloboka. <br />
<br />
Jaz pa se pogosoto počutim tako majhno...<br />
»Oh, Gospod BOG, glej, ne znam govoriti, ker sem še deček.« A GOSPOD mi je odgovoril: <br />
»Nikar ne govôri: deček sem; <br />
kajti h komur koli te pošljem, boš šel, <br />
in kar koli ti ukažem, boš govoril. <br />
Nikar se jih ne boj, <br />
saj sem jaz s teboj, da te rešujem. (Jer 1,6-8)<br />
<br />
<b>ANDREJ</b> – Učenec, ki je vztrajno in potrpežljivo iskal - Jezusa, vero, svoje poslanstvo.<br />
<br />
»Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.« (Lk 11,9-10)<br />
<br />
In Jezus mu je obljubil, da bo spremenil njegovo srce v tistih treh dneh, med najtežjim in najbolj veselim dnevom v človeški zgodovini.<br />
<br />
In vem, da spreminja tudi mene, da krepi mojo vero in mi kaže pot. <br />
<br />
Gospod naj te vidm in ljubim v vsakem človeku, naj gledam s Tvojimi očmi, tako kot nas ti vidiš popolne v naši človeški nepopolnosti.<br />
<br />
<b>JUDA</b> – Sinonim za izdajstvo. Bila je skušnjava in ji je nasedel. Tako kot jaz – pogosto. Ampak! Če Juda Jezusa nebi izdal, nebi bilo smrti – odlično, ampak tudi nebi bilo zmage nad grehom in smrtjo in nebi bilo našega odrešenja – to pa nebi bilo več tako odlično. Mi vsi, od prvega do zadnjega, bi bili večno pogubljeni. <br />
<br />
Judu je bilo žal, breme je bilo pretežko, krivda prevelika. Hudič prepičal, da je njegov greh prevelik, da zanj ni rešitve, da zanj ni odrešenja. Debela LAŽ. Božje usmiljenje je neskončno, njegova milost neizčrpna. <br />
<br />
Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg. (Iz 1,18) In to zgodi vedno, ko stopim iz spovednice.<br />
<br />
<b>PETER</b> – Tako človeški. Duh je sicer voljan, a meso je slabotno. <br />
<br />
»To noč, preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« (Mt 26,34)<br />
<br />
Bilo ga je strah, bilo je nevarno. <br />
<br />
A Jezus mu je odpustil. Zanj je imel namreč pripravljeno veliko poslanstvo. <br />
<br />
»Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« (Mt 16,18-19)<br />
<br />
Tako velja za vsakega od nas – več kot ti je dano, več se bo od tebe zahtevalo.<br />
<br />
<b>JANEZ</b> – Ponižen. Na poti h grobu je Petra prehitel, videl kamen odvaljen in prazen grob, vendar ni vstopil. Počakal je in dal prednost Petru. <br />
<br />
Sebe tudi nikdar ni imenoval z imenom, ampak »oni drugi učenec« ali »učenec, ki ga je Jezus ljubil«.<br />
<br />
Ponižnost. Kolikokarat jaz kaj storim le zato, da bi bila deležna pohvale ali občudovanja.<br />
<br />
<b>TOMAŽ</b> – Neverni Tomaž. Pretresen nad grozotami velikega petka je pobegnil in se skril. Štiri dni je taval, iskal in premišljeval. <br />
<br />
Po tem nečloveškem Kristusovem trpljenju je zadnja stvar na svetu, ki bi jo verjel, da je po taki smrti mogoče vstajenje. Tudi pripovedi žena in apostolov so bile zanj le prazne zgodbice. A Jezus mu je prišel naproti, tako kot prihaja k meni.<br />
<br />
»Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« (Jn 20,27)<br />
<br />
Kako včasih jaz težko verujem, čeprav vem in sem prepričana o Božji ljubezni do mene. Ampak včasih moram to kot Tomaž občutiti tudi na svoji koži. Zato sem hvaležna za vse ljudi, po katerih mi Bog kaže svojo ljubezen – tako živo in otipljivo.Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-87645913216610684422015-03-26T15:13:00.000-07:002015-03-26T15:37:04.456-07:00Odločitve . . .Zaradi tistih, ki sem jih sprejela včeraj, sem danes tu kjer sem (ni zraslo na mojem zelniku, ampak zdele ne vem, kdo je tole povedal).<br />
<br />
Zakaj se je včasih kaj takooo težko odločiti. Na primer zdajle, ko to pišem, namesto, da bi pretehtavala, kakšno odločitev bom sprejela in sporočila jutri. Toliko neznank, toliko manjkajočih informacij – vsaka stran ima svoje pluse in svoje minuse . . . In preprosto premalo časa. Ne maram sprejemanja odločitev na hitro, sploh pa ne pri tistih, ki so sorazmerno pomembne.<br />
<br />
Nekatere odločitve pa so skrajno enostavne, lahko rečem celo logične ali samoumevne, kot to, da v petek zvečer ne grem zlivat vase enormnih količin opojnih substanc, ampak posvetim nekaj časa skavtom, da jih vodim in usmerjam, tako kot so, ko sem bila v njihovih letih, drugi mene.<br />
<br />
Včasih, se je smiselno odločiti bolj na hitro (sploh če v želodčku že kruli), v smislu kateri študentski meni bi mi teknil danes, včasih pa si vzamem čas in stvar malo prespim. »Cindrella is proof that a pair of shoes can change your life« ;) Da ugotovim, kako mi bo nov par čevljev spremenil življenje :P<br />
<br />
Včasih se odločam povsem instinktivno, ker se mi tako pač zazdi – se usedem v avto in odpeljem na ples, ali prisedem k prijateljici in se odpeljeva na primorsko na izlet, pa še kaj ;) Ob drugi priložnosti pa stvar temeljito premislim – trenutno je aktualna tema za diplomo, par let nazaj – kaj bom študirala itd. <br />
<br />
Nekatere odločitve imajo manjšo težo (pa se vseeno ne znam odločiti) – katera dva okusa sladoleda od 20 bi se prilegla namesto odpadlega predavanja ali s katero od 30 vročih čokolad se bom pogrela po sprehodu na hladen zimski dan. Prijateljica je rekla, da me bo naučila hitrejšega odločanja in zdi se mi, da se rezultati malo že poznajo :). So pa tudi odločitve – tiste življenjskega pomena. Kakšno je moje poslanstvo, kaj Bog želi od mene… za katere si je vredno vzeti čas.<br />
<br />
Pogosto se zgodi, da se odločim, kar med tem, ko o dilemi pripovedujem ali se s pogovarjam s kom, ki mi je pripravljen prisluhniti (zdi se mi, da sem enkrat slišala, da je to ženski način reševanja težav, dilem, problemov . . . - morda pa res menda je pri fantih to malo drugače. Ok, malo stereotipov in posploševanja. <br />
<br />
Malo drugače je pri kakšnih res pomembnih rečeh. Molim, se priporočam Sv. Duhu in ČAKAM… Dokler ne dočakam odgovora direkt od Boga – včasih mi pošlje toliko namigov, drugič spregovori po drugih ljudeh, včasih meni v srce – na sprehodu, v hribu, med tekom, takrat ko utihnem, izpraznim misli (Pesem Oče pravi tako: »Govoril boš, ko bom jaz molčal, milosti delil . . .«). In On včasih govori res tako očitno, da se lahko le ozrem navzgor in rečem »Hvala Jezus! Vem, da si bil to Ti«.<br />
<br />
Včasih na moja vprašanja in prošnje odgovori takoj, včasih ne. Je pa Bog vedno pravočasen, čeprav se mu nikoli ne mudi. Čeprav sem včasih nepotrpežljiva in dvomim in ne zaupam. Ampak tu se začne vera – da je Božji načrt boljši kot moj, ker on vidi malo dlje kot jaz, ker me ima bolj rad, kot se imam včasih jaz in ker bolj kot jaz ve, kaj potrebujem (čeprav jaz po človeško včasih mislim drugače).<br />
<br />
Zato molim… da bi se jutri pa tudi sicer prav odločala<br />
<br />
Pridi Sveti Duh napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni, pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje.Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-75898662377309070352015-02-28T12:31:00.001-08:002015-03-01T05:13:28.764-08:00Večno mesto . . .Prva stvar, ki mi pade na pamet ob tem je, da se se mesto Rim nazaj prebere MIR – kako pomenljivo. Med asociacijami se znajde tudi to, da se menda reče, da gre ženska v Rim, če pričakuje otroka. Spomnim se še na knjigo z naslovom Vse poti vodijo v Rim. Meni osebno odlično branje, osebno pričevanje o spreobrnenju. Zakaj rimokatoliška vera? Menda sta bila tam tudi mami in oči, še kot fant in dekle. Tudi mene že vežejo spomini na Rim izpred nekaj let. <br />
<br />
»Maaaaaaarinka. Maš kej frej od 23. – 26. Februarja? Pa bi rabla mal duhovne izpopolnitve pa en hud trip«<br />
<br />
Tale sms je priletel enkrat sredi januarja. V tem tednu se mi že začnejo obvezne vaje na faxu, eno ful pomembno predavanje, vikend pred tem imamo zimovanje, po tem me čaka še en velik izpit, odhod je enkrat sredi noči, kako bom prišla na zbirno mesto... Ta in podobna vprašannnja so se podila po moji zmedeni glavi. Ampak vabilo je bilo vseeno precej mikavno. Včasih, ko ne vem, kako naj se odločim, vse skupaj malo prepustim. Zih mi bo dal Jezus kkšno znamenje. In res – brez problema sem menjala skupino pri dvojih vajah, tisto predavanje se je iz meni neznanega razloga prestavilo za en teden . . . in za piko na i sem dobila še prevoz skoraj od doma direkt do zbirnega mesta. Več kot dovolj dokazov za to, da je tole po Božji volji. <br />
<br />
Res je, da mi je bil program ogledov precej znan, saj je bila srednješolska ekskurzija v Italijo precej izčrpna. Morda pa res velja, da če z desno roko čez levo ramo vržeš kovanec v Fontano di Trevi, se boš v Rim še vrnil. Kljub vsemu, pa je bilo sedaj drugače. Takrat ekskurzija, zdaj romanje. Takrat srednješolka, zdaj študentka. Takrat s sošolci in profesorji, tokrat z več neznanimi kot znanimi obrazi.<br />
<br />
Enkrat sem prebrala naslednje besede: »Ni tako pomembno kam greš, bolj je pomemno s kom greš«. Vsekakor se pod tole podpišem. Vsa umetnost ni pol tako veličastna, če nimaš prijatelja s katerim bi skupaj občudoval in se veselil. <br />
<br />
Začeli smo po stopinjah sv. Frančiška in sv. Klare v Asiziju, s sveto mašo za Božje varstvo in blagoslov na naših poteh. Ob filmu smo spoznali (obnovili) njuno svetniško življenje. Se ustavili v cerkvi Angelske Matere božje, v kateri se nahaja Porcjunkula – Frančiškov najljubši prostor. <br />
<br />
Bazilika sv. Petra v Vatikanu je od lanskega leta tudi grob sv. Janeza Pavla II., meni tako ljubega svetnika. Je ena od štirih bazilik s svetimi vrati, ki jih samo ob svetem letu odpre sam papež, sicer so zazidana. Razgled s 138 m visoke kupole, selfiji . . . mislim, da število fotografij s tega romanja presega vse do sedaj. Druga bazilika s svetimi vrati je bazilika sv. Pavla izven obzidja, kjer je upodobljenih vseh 266 papežev, vključno s papežem Frančiškom. Sem spadata še bazilika Marije Snežne in Janeza Lateranskega.<br />
<br />
Forum Romanum, Panteon, Kolosej – antični Rim, katakombe, romantične Španske stopnice in njamsi tortica v bližnji fensi restavraciji, Michelangelov Mojzes z rožički (le zaradi napake v prevodu iz hebrejščine v grščino) . . . <br />
<br />
Po kolenih smo se »sprehodili« še po stopnicah, po katerih se je Jezus bližal Pilatu in so jih po zaslugi sv. Helene cesarice prenesli iz Jeruzalema v Rim.<br />
<br />
Cerkev in grob sv. Katarine Sienske mi bosta ostala v spominu predvsem zaradi besed, ki jih je nekoč izrekla: »Bodi to kar si, postajaj, kar Bog želi od tebe in razsvetlil boš ves svet«.<br />
<br />
Našel se je tudi čas, da smo se v molitvi obračali na nebeščane, prepetih pesmi je bilo veliko (pravijo namreč, da kdor poje dvakrat moli), dobesedno smo se držali tudi besed iz Psalma 32,11: »Veselite se v Gospodu, radujte se, pravični, vriskajte vsi, ki ste iskreni v srcu«, za kar je vestno skrbel tudi naš duhovni vodja.<br />
<br />
Večkrat, ko v življenju nisem vedela, kaj naj naredim in kako naj se odločim, sem se vprašala, kaj bi na mojem mestu naredil Jezus? Nisem pa vedela, da obstaja tudi film s tem naslovom. No, zdaj vem in prvim, da je vreden ogleda.<br />
<br />
Po cestah smo se sprehajali po italijansko, jedi makarone za predjed in pice za glavno jed, spregovorili kakšno besedo po italijansko, barantali s črnci, imeli večer domače glasbe...<br />
<br />
Pod izvrstnim strokovnim vodstvom, zabavnim in posvečenim duhovnim vodstvom, ki je poskrbelo, da se z romanja nismo vrnili nevedni (kulturno, geografsko, zgodovinsko, teološko in duhovno . . .), je vse dobilo pomen. Če Bog da, si želim kaj podobnega ob prvi priliki ponoviti.<br />
<br />
Tekom romanja je Bog sipal na nas Blagoslov v taki in drugačni obliki – s sončnimi žarki in dežnimi kapljicami, s svojim varstvom in srečnimi potmi, prijetnim vzdušjem in nepozabnimi spomini, ki bodo za vedno zapisani v srce.<br />
<br />
Bogu hvala za vse, še posebej pa predragi A., ki je »kriva« za to, da sem šla ;)Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-65852056506323795432015-02-27T15:51:00.000-08:002015-02-27T15:51:48.579-08:00Zig Ziglar: Dvorjenje po porokiDvorjenje po poroki (Zig Ziglar) - ta model raztura, res (ne nisem poročena al pa kej podobnega, ampak knjiga je polna resnic, zabavnih vstavkov, citatov, modrosti, izkušenj, zgodb iz njunega zakona in življenja, nasvetov... če jih samo nekaj navedem:<br />
<br />
Bog je ustvaril žensko iz moškega telesa s točno določenim namenom. Nič ni vzel iz njegove glave, da ga nebi nadvladala, niti iz njegovih nog, da je nebi poteptal, tembeč jo je ustvaril iz njegovega rebra, izpod zaščitniške pozicije njegove roke, da lahko po cesti življenja hodita drug ob drugem. (neznan avtor)<br />
<br />
Mnogi ne vedo, da prvih sedemindvajset let najinega zakona svoji ženi nisem omogočal prave finančne neodvisnosti. To sicer ne pomeni, da sva bila v hudi stiski z denarjem, sva pa bila v mnogih finančno zelo tveganih situacijah... vse dokler nisem tako obubožal, da sem si moral poiskati službo. V vseh tistih letih moja Rdečelaska ni niti enkrat potarnala: »Če bi imela več denarja, bi lahko...« Vedno je poudarjala: »Saj bo bolje, dragi moj; jutri bo vse drugače.« Ljube dame, ne morete si predstavljati, koliko mi je takrat pomenilo to, da sem imel ob sebi nekoga, ki mi stoji ob strani in navija zame vsak dan in misli name prav vsako noč. (Zig Ziglar)<br />
<br />
»Vsaka žena si želi moža, ki jo posluša, razume, zaupa vase, ima stabilno službo, je zanesljiv, ima vizijo, je vztrajen, skromen in si prizadeva za boljši zakon.« (dr. Richard Furman)<br />
<br />
»Hočem pa, da veste tole: vsakemu moškemu je glava Kristus, glava ženske je moški, glava Kristusa pa Bog.« (1 Kor 11,3)<br />
Ne poznam nikogar, ki je hrati poročen in srečen in ni 100 odstotno zvest svojemu partnerju. (Zig Ziglar)<br />
<br />
<br />
Le pogumni znajo odpuščati. Slabiči nikoli. To ni v njihovi naravi. (Robert Muller)<br />
<br />
Molitev:<br />
»Bog, usmili se nas, da bomo z vedrino sprejeli stvari, ki jih ni možno spremeniti, pogum, da bomo spremenili stvari, ki jih lahko spremenimo in modrost, da jih bomo znali razlikovati.« (Reinhold Neibuhr)<br />
<br />
Trije nasveti, ki bodo prispevali k uspešnemu zakonu:<br />
1) Vsak dan glasno molite<br />
2) Vsak dan berite Sveto pismo<br />
3) Redno zahajajte v cerkev <br />
(Zig Ziglar)<br />
<br />
Ljubezen je kot pečen indijski krompir (razlaga v knjigi) <br />
<br />
Vsa ta leta, ko potujem in predavam, opažam, da je moja žena danes lepša kot je bila na sam poročni dan. Povedano po resnici, so to mojo opazko sprejeli zelo čudno, tudi meni samemu ni bilo vseeno, ko sem jo izrekel. Kot vsi moji vrstniki, nase gledam kot na realnega in izkušenega moža. Pa vendar je izjava, da je »zrela babica pri svojih šestdesetih letih lepša, kot je bila na svoj poročni dan, ko jih je imela osemnajst, zelo drzna... Spoznanje se mi je razkrilo v letu 1986, ko sem se udeležil skupinskega izleta v Izrael... Zdelo se mi je, da je v tistem trenutku Bog spregovoril z mano. To je bilo zame nekaj izjemnjega, dotlej sem imel podobno izkušnjo sedem ali osemkrat. Z Bogom se pogovarjam vsak dan preko Svetega pisma, tod tistega nedeljskega jutra je osvatlil mi je osvetlil moje misli in mi pojasnil, zakaj se mi zdi žena lepša, kot takrat na najin poročni dan. Pojasnil mi je, kot lahko pojasni le ljubeči oče, da jo lahko tokrat gledam skozi Njegove oči, vsi pa vemo, da On vidi vse nas v popolni luči. To je bilo izjemno doživetje! Vse mi je bilo kristalno jasno. Ljubezen, prava ljubezen je čudovita izkušnja. Vredna truda, čakanja in molitve. (Zig Ziglar)<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-35552908926923488952015-02-27T15:43:00.000-08:002015-02-27T15:47:06.426-08:00Ta moj nori avgust (2014)Tole so še moji stari dolgovi . . . in ker je razpoloženje ravno pravo in navdušenje nad pisanjem nekoliko večje kot nad učenjem za naslednji izpit – je očitno ravno pravi čas ;) <br />
<br />
Kot sem že enkrat omenila je bil ta poletni mesec več kot natrpan. Nekdo je ob koncu moje pripovedi celo dejal, da »če nebi vedel koliko dni ima avgust, bi po moji pripovedi sklepal, da jih ima vsaj 46«. <br />
<br />
Pravzaprav se je začelo že ob koncu julija, ko sem pripravljala kar se je pač dalo (nekaj daril, čestitk, presenečenj – malo šivanja, malo risanja po posteljnini in blazinah, pomoč pri izdelavi naprsnih šopkov in mašen itd.). Po poroki v soboto se je s ponedeljkom začela praksa v okviru faksa – 4 tedni. Ob prvem tednu prakse sem razen ene super dekliščine do konca pripravila presenečenje, ki je mladoporočenca pričakalo zjutraj v stanovanju, organizirala sestanek za šrango in razdelitev zadolžitev, spekla poročno torto in tako pripravila vse potrebno za soboto. Takrat sem torto dostavila, bila na poroki, s prijatelji zrihtala stanovanje in zvečer prijetno utrujena padla v posteljo vedoč, da je to šele »uizi« začetek. Prihodnji teden je bil razen prakse precej miren. Seveda so potekale še zadnje priprave na oratorij, ki je sledil. Zaradi prakse sem bila, kot voditeljica bolj leteča. Naslednja nevesta in ženin sta me prosila, če bi z ženinovim prijateljem organizirala piknik s fantovščino in dekliščino (v soboto po oratoriju). Nekje v tem urniku se je našel še čas za kavo za okvirno načrtovanje, sledilo je miljon mailov, nekaj tuhtanja, zbiranja idej . . . in izvedba. Ko smo zjutraj vsaj približno pospravili in je adrenalin počasi popuščal sem začutila, da sem izčrpana. V tednu, ki je sledil, se je vse samo še stopnjevalo. Poročna torta, načrt za šrango in kakšno potegavščino v stanovanju in seveda pisanje poročila o praksi, ki se je zaključevala. Ker vse kar me je čakalo v soboto še ni bilo dovolj, je umrla stara teta, zato smo imeli v soboto še pogreb. Sobota: zelooo zgodnje ustajanje. Šranga pri nevesti. Na pogreb in kosilo (pogrebščina). Domov zaključit poročno torto. Poroka. Voščevanje. Hop v stanovanje – priprava presenečenja. Domov po torto in odhod na ohcet. Ohcet. Domov. Padec v posteljo. Nekam je bilo potrebno stlačiti še atovo osemdesetletnico – in ta nedelja je bila ravno prava. Torej kosilo in praznovanje. Pakiranje, ker smo v ponedeljek začeli s skavtskim taborom (jap, tako je to, če si skavtski voditelj). Bilo je naporno ampak izvrstno. Za en dan sem žal dobila vročino (+boleče grlo in kar paše zraven) – ampak je bilo to (Bogu hvala) ravno takrat, ko so izvidniki in vodnice odšli na hike (potep), tako da sem do njihove vrnitve že skoraj prišla k sebi. Ko smo v nedeljo zaključili s taborom in sem prišla domov in se zavedla, da je 31. avgust in, da sem preživela – ja, ta občutek bi težko opisala, morda bi lahko rekla – neprecenjivo ;)<br />
<br />
Tako bom rekla – bilo je naporno, zelo naporno, ampak bilo je vredno in z Božjo pomočjo se je vse dobro izšlo. Potrebovala sem sicer nekaj dni, da sem prišla k sebi. Ampak bil je to mesec, ki me je obogatil z veliko nepozabnimi spomini za kar sem iz srca hvaležna. <br />
<br />
Za konec bom rekla samo to – vsi imamo 24 ur časa na dan. Od nas je odvisno kako ta čas, ki nam je dan, porabimo – izkoristimo ali zapravimo. V tem času se da narediti nepredstavljivo veliko. AMPAK! Potrebno se je tudi umiriti, si vzeti čas zase, se spočiti, podoživeti. In ta čas je potreben in dragocen.Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-36166779245676208242014-11-28T08:28:00.001-08:002015-02-27T15:43:20.626-08:00Takole se počutim danes :)<a href="https://www.youtube.com/watch?v=4HhZUtkg4io">Oče, Tebi izročam vse ...</a><br />
<br />
p.s. pa prijetno poslušanje ;)Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-8047537633222747282014-09-28T16:47:00.001-07:002014-09-28T16:51:09.411-07:00september po mojem okusu :)Ko sem po 31. 8. končno imela čas, da pridem k sebi in ko sem res prišla, sem se lotila starih dolgov: spisala nekaj voščil(nic), ustvarila nekaj daril, šla na kakšen obisk po dolgem času, kavico (za kar avgusta ni bilo časa), ponovno prebrala knjigo Dvorjenje po poroki (Zig Ziglar) - ta model raztura, res nisem poročena al pa kej, ampak knjiga je pa fantastična!<br />
<br />
Na eni od »kavic« z mojo sestrično, ko sva na španciru popile najin Choco latte in nato sedeli v parku na ležalniku ter uživali v toplem poletnem sončku (brez heca!), je do naju prišel zastonj sladoled s ponudbo za testno vožnjo. »No pa pejva. Zakaj pa ne ;) ?« »A greva lahko skupej?« »Bi se dalo zment.« »Vrhunsko – avto za 2 uri = zastonj izlet«. Zraven sva povabili še mojo sestrico in odpeljale smo se k Mariji Pomagaj na Brezje. Tam smo ji priporočile nas, vse naše drage, se malo pofotkale, občudovale razglede in čudovito Božje stvarstvo (aja, spet smo mele sonček ;) in se imele fantastično!<br />
<br />
Že nekaj časa nazaj smo se s setricama odločile, da je čas za en muzikal – Cvetje v jeseni namreč. »A gremo na premiero?« »Itak!« In res, bilo je nad vsemi pričakovanji. (Če mi kdo kupi karto, grem z veseljem še enkrat ;) Naše navdušenje se ni poleglo in očitno smo bile dovolj prepričljive, da sta si ga čez nekaj dni ogledala še mami in oči (in se seveda strinjala, da je bil več kot vreden ogleda)!<br />
<br />
Moč, da zmoreš drugemu pogledati v oči<br />
in z njim deliti jasne in vihrave dni, <br />
ta moč, da zmoreš odpustiti,<br />
da upaš spet ljubiti vse ljudi.<br />
To je moč ljubezni. (Cvetje v jeseni)<br />
<br />
<a href="https://soundcloud.com/tags/cvetje%20v%20jeseni">PRISLUHNI :)</a><br />
<br />
Končno je prišel čas, ko je na vrsto prišla tudi moja soba. Po kar nekaj letih je bila deležna generalnega pospravljanja in delnega preurejanja (spraznit vse omare, predale, police...) Priznam, da me je vmes (ko se po nekaj dneh pospravljanja ni poznalo čisto nič in je bilo samo vsak dan slabše) imelo, da bi vse skupaj zbasala v vreče in odnesla v smeti – pa sem k sreči ohranila toliko zdrave presoje in mirnih živcev, da to ni bilo potrebno Občutek je neprecenljiv, kljub temu, da še ni čisto dokončana. Manjkajo še ene lušne police, dodatki zavesam, stene so še prazne, spominčki še v škatlah, nekaj detajlov še ni narejenih, ampak bo – upam, da kmalu In se veselim!<br />
<br />
3. vikend v septembru pa je bil tisti (edini) vikend, za katerega smo se skavtski voditelji uskladili in se odpravili proti morju malo načrtovat V petek bo lepo vreme – dej pejmo s kolesi. In res 7/11 našega SKVO-ja je zjutraj krenilo na pot. 145 km, 1400 višinske (tk na prbližn), 7 ur vožnje, 5 ur postankov in hranjena (to je 12 ur na poti) – kar za 7 netreniranih voditeljev res ni slabo ;) Ko smo prispeli, pa je prišel še blagoslov z neba v podobi dežnih kapljic (naj poudarim, da smo prikolesarili po suhem – Kakšen blagoslov imamo v tem deževnem poletju!) Pridružili so se nam še 3 voditelji, ki so nam pripeljali vso opremo ;) Sledil je super družabno – načrtovalni vikend, kjer smo se kolesarji najprej malo spočili, nato pa razmišljali o svojih ciljih, naših načrtih za naprej – kot voditelji in tudi sicer, sprejeli nove člane, predvsem pa se še bolj povezali in imeli fajn. <br />
<br />
Že pred tem vikendom sem bila v dilemi glede voditeljstva za to leto, tam pa je prišlo še bolj do izraza... Nekaj so moje želje, nekaj želje sovoditeljev, nekaj želje stegovodkinje, nekaj Božja volja – storiti kar je prav, kar je za vse najboljše, kar je po Božji volji! To je tisto! Bogu hvala za potrpežjivost mojih sovoditeljev, spodbudne besede, čas za razmislek, pogovore zvečer in dolgo v noč, predvsem pa Bogu, ki mi je pri nedeljski sveti maši dal čutiti, kaj je prav in kakšna je njegova volja zame za to skavtsko leto!<br />
<a name='more'></a><br />Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-43501700537220759982014-09-28T14:59:00.002-07:002014-09-28T16:50:52.558-07:0028. 9. 2014 ali zadnji dan dobre 3 mesece trajajočih počitnic :)Začele so se tistega čudovitega 26. 6. 2014 ob 15.00, ko je bil odpisan še zadnji in najobsežnejši izpit 2. letnika. Nato pa hop - na morje. Mislim, da teh 10 dni popolnega oddiha ni bilo še nikoli tako težko pričakovanih. Spanjeeee, počitek, branje (za katerega med letom ni bilo časa, seznam pa vsak dan daljši), kopanje, tek po čudovitih obalnih poteh - z eno besedo PRIJETNO :) Malo smo si seveda porazdelili kuhanje, branje pravljic in umivanje zobkov malemu bratcu, se zabavali ob pisanju kartic, uživali v taroku, občudovanju tamkajšnjih lepot, se šli turiste - skratka oddih v pravem pomenu besede. <br />
<br />
Bile pa so te počitnice nekaj posebnega - precej drugačne od tistih pred 1, 2 ali 3 leti.<br />
<br />
Prvič po dveh letih sem bila na samo 1 skavtskem taboru, prvič v moji 13 letni zgodovini oratorijev (manjkala sem samo 1x) nisem bila prisotna na celem oratoriju - zahvaljujoč študijski praksi, prvič sem bila 1 od 3 oratorijskih voditeljev, prvič sem morala 1 mesec težko pričakovanih poletnih počitnic nameniti obvezni počitniški študijski praksi, prvič sem spekla 2 poročni torti v razmaku 3 tednov, prvič so minile počitnice, ne da bi se na kakšno organizirano zadevo (druženje, rabor, duhovne vaje...) sama prijavila in prvič se je zgodilo, da sem 2 od 3 mesecev počitnic v večji meri preživela doma (s tem, da sem imela časa za vse, kar sem si zadala, še vedno velikooo PREMALO), da pa je bil eden od teh treh mesecev natrpan več kot do zadnje sekunde: TA MOJ NORI AVGUST bo našel svoje mesto v kakšni od naslednjih objav.<br />
<br />
Julija sem malo ustvarjala, predvsem pa se psihično in fizično pripravljala, da bi naslednjih 31 dni čim lažje in čim boljše preživela. Ob tem sem si privoščila malo sproščanja adrenalina ob nočni igri kraje zastav, pa seveda kakšno "kavico" & čvek - tk, za luštn :)<br />
<br />
September pa je bil prijeten & sorazmerno umirjen :)<br />
<br />
In danes, na zadnji počitniški dan - imam dober občutek, čeprav je bilo zadnjih nekaj dni napornih (ta sestanek, oni sestanek, zrihtaj to za fax, zrihtaj to za letnik... pa še 1001 zadeva za zraven - je bil danes nedeljsko prijeten & umirjen dan. Sv. maša s predstavitvijo skavtov in našega dela, po maši doooolg čvek, skupinsko kuhanje kosila, popoldanski počitek (ne vem kdaj sem si ga nazadnje privoščila), krajši kolesarski izlet s svetovnim razgledom & sončnim zahodom - NEPRECENLJIVO!Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-86928125675683259592014-07-30T08:06:00.000-07:002014-07-30T11:32:30.462-07:00muska pa to ;)O muski pa tule res še ni tekla beseda. Saj ne, da mi nebi bila pomembna – samo, tako kot za kakšen drug zapis je morda potreben navdih, spodbuda al pa kej podobnega ;)<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEivZBDWowY7V8ydpNoCyjtssFxmgXwKpo7RA_kTJPilg6DiWcEBJhgJDyVxJi2G3YABCotWUN-gpVS72ELIxNRX6IiNW5EQptwLsfVPoLhJ9hwtnG3pEsXuSMoEdXz3GKPnEUpBpBQBoh4I/s1600/printable_music_note_coloring_pages_to_print.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" closure_lm_75240="null" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEivZBDWowY7V8ydpNoCyjtssFxmgXwKpo7RA_kTJPilg6DiWcEBJhgJDyVxJi2G3YABCotWUN-gpVS72ELIxNRX6IiNW5EQptwLsfVPoLhJ9hwtnG3pEsXuSMoEdXz3GKPnEUpBpBQBoh4I/s1600/printable_music_note_coloring_pages_to_print.jpg" height="225" width="320" yua="true" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
Pri nas smo se že od malega držali tega, da »kdo poje, dvakrat moli«, pesmi pri katerih smo zraven še kazali z rokami so pa itak vedno zažgale :)<br />
<br />
Kar naenkrat sem prišla v tista leta, ko so vsi prijatelji obiskovali glasbeno šolo, in tut js nism mogla zaostajat, pa neki glasbene izobrazbe menda nobenmu ne more škodit ;) Pevski zborčki so bli na tapeti več al mn celo osnovno šolo, cd-je s pevskih vikendov, ki so bli oh in sploh najboljši, si pa še vedno rada zavrtim :) Kot je rekel prijatelj duhovnik – peti je potrebno tako, da bodo vse starejše gospe v cerkvi snele rute z glav, vstale in z njimi mahale :) Energije, ko 120 otrok in mladih poje direkt iz srca s takim nepopisnim navdušenjem kot na teh vikendih – tega nisem doživela nikoli prej in nikoli kasneje in to še vedno zelooo pogrešam! <br />
<br />
Še eno simpatično doživetje, ki se, če imamo srečo, ponovi vsako leto… :) Prvič pa je izgledalo približno takole… Bilo je nekega poznega večera med božičem in novim letom, ko smo se že vsi odpravili spat. Nekdo zapelje na naše dvorišče. Radovedno pošpegam skozi okno in v temi razločim večji kombi in ogromne postave, ki skačejo iz njega. Priznam, da me je postalo kar malo strah. Pokličem mami in očita in zdi se, da se vsaj njima svita za kaj gre. Kot sem izvedela pozneje, sta pred nekaj minutami v telefonskem pogovoru dobila navodilo, da »če še ne spimo, naj pa še malo počakamo«. Odpravimo se proti vratom. Luči ne moremo prižgati, ker je nekdo odvil žarnico. Ob soju svečke pa od zunaj prihaja glasba – še najbližja angelski, ubrani moški glasovi v pastirje oblečenih kolednikov prepevajo božične in koledniške pesmi – res noro! Nepopisno in navdušujoče!<br />
<br />
In tako se je rodila ideja… kaj pa če bi tudi mi (naša družina) ob božiču in novem letu tako voščili sorodnikom in prijateljem… In akcija. S sestrico sva se lotili zapisovanja besedila pesmi, ki naju je najbolj navdušila (ob večkratnem poslušanju cd-ja :) Pa smo jo po posluhu spravili v triglasje. Začeli smo s kakšnimi tremi 3 ali 4 glasnimi, pa vsako leto v naš repertoar dodali še kakšno. Oči je spesnil še naše božično – novoletno voščilo, ki smo ga, ko se je naša družina povečala še za enega člana, malo priredili :)<br />
<br />
Marsikaj bi še pasalo sem zraven, ampak bom malo preskočila, da bo zapis ostal na »bralni« dolžini :)<br />
<br />
Zadnjič pa me je sestrična vsa navdušena povabila na letni koncert zbora Bee Geesus. Mhm. Sm že slišala – to pa je tudi vse. Si zavrtim kšn komad na Youtube-u kot pomoč pri odločitvi, naj povabilo sprejmem ali ne. Nism bla lih prepričana, ampak ajde – probat menda ni greh. Če mi pa nau ušeč, pa drugič nam šla ;) Priznam, da je koncert acapella zbora presegel vsa moja pričakovanja, tako da sem potem jaz postala tista, ki je za naslenji koncert iskala družbo (kar med izpitnim obdobjem mimogrede ni najbol simpl). Ampak na koncu sta se mi na koncertu Gospel d.d. (Bee Geesus, Nuška Drašček, 4Given in WINTLEY PHIPPS) pridružila prijateljica in bratranec. WINTLEY PHIPPS – takrat sem prvič slišala zanj, ampak model RAZTURA – ker glas! Za tiste, ki še ne veste (kot tudi jaz nisem do pred nedavnim) – med drugim je pel tudi zadnjim šestim ameriškim predsednikom, Materi Tereziji iz Kalkute, Nelsonu Mandeli, na poroki Diane Ross, v The Oprah Winfrey Show itd.<br />
<br />
Uglavnem, na koncu sva z bratrancem kupila še cd in se odpravila proti zaodrju - sicer z nekaj treme, ampak opogumljena z mislijo: »Nič naju ne stane poskusiti. V najslabšem primeru ostaneva brez podpisa in fotke« ;) <br />
<br />
In ja, brez glasbe (na tak ali drugačen način) bi bilo vse skupaj precej manj zabavno, precej bolj dolgočasno in precej manj podobno Življenju =)Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-38647333251720431782014-07-28T13:19:00.000-07:002014-07-28T13:19:07.587-07:00Zakonska zveza ni zate<a name='more'></a>Pod vtisom vseh prečudovitih porok (podrobnosti še sledijo ;)<br />
<br />
. . . z občudovanjem delim zapis tega MOŽA, ki je po letu in pol zakona prišel do spoznanja, da<br />
<br />
<a href="https://iskreni.net/druzina/zakon/138-temelji-zakona/164948-zakonska-zveza-ni-zate.html">ZAKONSKA ZVEZA NI ZANJ</a><strong> </strong>. . .Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-65918341463033452932014-06-19T03:54:00.000-07:002014-06-19T03:54:14.934-07:00"Kateri dan je danes?" je vprašal Pu. Rana ura zlata ura… Mislim, da že nekaj časa (beri – od začetka izpitnega obdobja, z redkimi izjemami, kot npr. izpit ob 7.30) nisem vstala tako zgodaj. Bila sem namreč prostovoljni taxist. Ko sem bratca peljala v šolo, sva na poti srečala še dva prijatelja in seveda pobrala tudi njiju. Ob prijetnem klepetu je bila pot krajša kot sicer in kmalu sem ostala sama. Za tole dopoldne sem imela kar optimistične načrte glede vseh mogočih opravkov, ki naj bi mi jih uspelo zrihtat ;) <br />
<br />
Najprej sem obiskala oboje stare starše in staro teto ter jih presenetila z jagodami oz. češnjami. V načrtu sem imela krajše obiske, ki pa so se – logično - močnoo zavleki. Tako, da je za opravke ostalo bore malo časa ;) Ampak, bilo je VREDNO. Ne samo, da sem razveselila njih – tudi jaz sem se imela reees super ;) kako zabavni so lahko takile klepeti, obujanje spominov, občudovanje njihove aktivnosti (če bom jaz pri teh letih tako fit – to potovanje, tisti izlet, tole druženje, ples – poleg čuvanja vnukov & kuhanja kosil zanje…). Pa spravit staro teto iz prvega nadstropja po stopnicah (to itak pridno trenita), še na krajši sprehod po vrtu - (po besedah stare mame, ki skrbi zanjo – je bilo to vredno več kot nekaj rožnih vencev;) – NEPRECENLJIVO :)<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgmA3XdY14mwEPq41HlZcufTNAiEf7_F8vi42jpB6gNPEXk6JpQaa-fbWWa7UyUhFdKb_CJ2Gw_2p8iW1Ru3Ov-loXHqEESCh2hO-V9PsY7T8EmmxuNdTABVzz-vM_1UV4r0WSWwLiGhCYE/s1600/my+favourit+day.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" closure_lm_806746="null" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgmA3XdY14mwEPq41HlZcufTNAiEf7_F8vi42jpB6gNPEXk6JpQaa-fbWWa7UyUhFdKb_CJ2Gw_2p8iW1Ru3Ov-loXHqEESCh2hO-V9PsY7T8EmmxuNdTABVzz-vM_1UV4r0WSWwLiGhCYE/s1600/my+favourit+day.jpg" height="320" tta="true" width="320" /></a></div>
<br /><br />
Zazvonil je šolski zvonec, kosilo so že skoraj pospravili v želodčke in se sladkali s sladoledom, ko sem se prikazala na vratih šolske jedilnice. Z bratcem sva se hitro odpeljala domov, ker sem se namesto, da bi se končno začela učit za največji izpit letos, raje dogovorila za kosilo s prijateljico. Usedla sem se na kolo in se odpeljala. Po slastnem kosilu sva še malo poklepetali, nekaj časa pa nama je družbo delal še njen zaročenec. Jap, poroka bo :)<br />
<br />
Med drugim sem dobila še eno prijetno zadolžitev ;) Saj ne, da je moj letošnji avgust zapolnjen do zadnje sekunde in še čez, ampak sem z veseljem sprejela! Ob poroki moje predrage sestrične nedolgo nazaj (kaj več o tem v eni izmed naslednjih objav) sem se naučila, da se poročiš samo enkrat v življenju in da fax lahko nekaj časa preživi tudi nekaj manj moje pozornosti. Da pa vse ure, dnevi, neprespane noči, prevoženi kilometri, obiskane trgovine, ustvarjalne delavnice itd. - vloženi v naprsne šopke, dekliščino, poročno torto, presenečenja – ostanejo, da so to spomini, ki dajo pripravam tisto dodano vrednost, da je to tisti NEKAJ VEČ, kot biti svat na poroki. <br />
<br />
Ja poleg tega, da imam avgusta enomesečno obvezno študijsko prakso (seveda neplačan polni delovnik), da sem leteča voditeljica oratorija, neleteča voditeljica na taboru veje iv, da imam 3 poroke, od tega 2 na isto soboto, da za 2 poroki pečem tudi poročni torti, sem sprejela, da po ta novem tudi koordiniram/organiziram »dekliški« del predporočnega piknika. Toliko o tem, da bodo letošnje počitnice mal bl uizi ;)<br />
<br />
Ura je odbila 7, ko sem se končno spravila domov ;) Kdo se bo pa učil? Ja, to je dobro vprašanje, glede na to da je do izpita še nekaj simpatičnih reči na katerih zaenkrat nisem nameravala manjkat :)<br />
<a name='more'></a>Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-66677314310375201582014-06-13T16:43:00.000-07:002014-06-19T02:36:47.592-07:00Težko mi gre z jezika ali čudeži se še vedno dogajajoS temi besedami odlašam že reees dolgo. In vem zakaj. Ker mi gredo težko z jezika, ker so globoke, moje - pa ne samo moje, ker spomini niso ravno prijetni, ker je bila šola za življenje draga, stiska prevelika, ali jaz prekrhka, pretočenih preveč solza… <br />
<br />
Pa vendar, tako sem odrasla. Jezus je vedel kakšno šolo potrebujem, vedel je kakšen križ moram in zmorem nositi (seveda z Njegovo pomočjo), česa se moram naučiti, kaj spoznati, kakšna moram postajati.<br />
<br />
Dovolil je, da sem bila ranjena, da sem trpela, vendar me ni pustil obtolčeno, sesuto, propadlo. Čakal je, da sem nehala trmiti, čakal je, da sem se obrnila Nanj, da sem Ga prosila za nemogoče, čakal je, da me je lahko OZDRAVIL! Čakal je, da je lahko pokazal svojo ljubezen.<br />
<br />
Zgodba je predolga, preobsežna, prevelika. Vendar naj bo vsaj kakšen drobec zapisan tudi tu. V Njegovo slavo! In ob besedah, ki sledijo bo tudi kakšna izmed prejšnjih objav dobila smisel (<a href="http://kakolepojeljubiti.blogspot.com/2013/12/clovek-se-spreminja-ko-v-njem-zivi.html">Človek se spreminja, ko v njem živi Božja ljubezen</a>).<br />
<br />
Marinka, v 8. razredu osnovne šole. Poleg šole aktivna na 1001 področju (glasbena, verouk, skavti, klekljanje, pevski zbor, igranje Kristusovega pasijona kot priprava na birmo, animatorka, pa še vse kar je prišlo vmes), skratka – nič me ne zaustavi. Razen mogoče zdravje. Preobremenjenost se je pokazala v bolečem vratu, ramenih, hrbtu. To pa je bilo tudi to. Ali pa tudi ne. <br />
<br />
Kot skrbnega očeta je mojega očita tole zaskrbelo in takrat sva si prišla navzkriž. Močno navzkriž. In za dolgo, za zelo dolgo. <br />
<br />
Če je bilo moje otroštvo do takrat na meji popolnega – res vsa čast in slava mamici in očitu. Zame in za nas otroke sta si res vzela ogromno časa, se z nami igrala, postavljala izzive, ustvarjala, pekla, kuhala, hodila v hribe, drsala, smučala, nas navadila vsega kar potrebujemo za življenje, privzgojila vrednote, nas podpirala, spodbujala, verjela v nas. In je še vedno tako. In do takrat nista falila res – ma nič (nobenih, negativnih informacij, zmerjanj, »nič ne bo iz tebe« variant ipd.).<br />
<br />
Sva pa z očitom v 8 razredu prišla na bojno polje. Na prvo žogo bi vsak rekel – logično, puberteta jo meče, otroci rabijo meje. Itak. Ok, pa recimo, da nisem bla problematičen pubertetnik, bila pa sem prepričana, da so pravila, ki naj bi se jih držala prehuda. In da pravila, ki so veljala v 8. Razredu ne morejo veljati v zadnjih letnikih srednje šole. In ker sva bila z očitom konstantno skregana, in ker sem rees trpela, in ker se mi marsikaj ni zdelo ne prav in ne pošteno, in ker mi je enkrat logično prekipelo, smo se v mojem, 3. letniku srednje šole z mamico in očitom odpravili na posvet k zakonskemu in družinskemu terapevtu, mu zaupali vsak svojo plat problema in prišli do… ja, gospod terapevt se je strinjal, da to niso moje pubertetniške muhe, ampak da s pravili pri nas res malo pretiravamo. En obisk je bil dovolj, da se je marsikaj spremenilo. Ni še bilo popolno, ampak bilo je mnogo boljše kot prej.<br />
<br />
Pa da ne bo pomote! Vsa pravila sama po sebi niso bila slaba, in so privzgajala prave vrednote. Problem je bil v tem, da meje niso bile živa meja, ampak zid, ki otroku ne pomaga k rasti, ampak se ob njem poškoduje. In, če bi bile meje zdrave, sem njihov absolutni zagovornik. <br />
<br />
To je pripeljalo do tega, da sva bila z očitom pač skregana. Non stop. Šel mi je na živce, nisem ga prenašala, zamerila sem mu (čeprav je vse počel v najboljši veri), kakor se sliši nekrščansko – v meni je iz bolečine in trpljenja vzklilo sovraštvo. To nikakor ni bil odnos oče – hči. In to je trajalo 7 let. Ja, dolga doba. <br />
<br />
V tem času sem postala res odločna, močna, samozadostna, nisem potrebovala pomoči nikogar, tudi čustev, razen večnega nasmeha nisem kazala nikomur (razen redkih izjem), bila prepričana v lasten prav, verjela da je vse razen življenja doma, v mojih rokah, preučila ogromno literature o odnosih, partnerstvu, vzgoji, pa tudi o uspehu, samozavesti in tako naprej… In bila sem prepričana, da sem precej ok, da mi nič kaj dosti ne fali, da je tako kot je (razen stanja doma) super, ko se bom pa odselila, bo pa itak popolno. Zato sem bežala od doma, počela vse mogoče, bila aktivna na 1000 področjih, samo da mi nebi bilo treba biti doma. <br />
<br />
Zdaj vem – to ni bila rešitev. To je bilo izogibanje. Bežanje od problema. Ampak preprosto nisem si znala pomagati, nisem vedela, kaj naj. In dolgo je trajalo. <br />
<br />
Ampak lani – ko se je poletje začelo prevešati v jesen, sem z drobnimi koraki začela stopati na novo pot. Končno sem začela poslušati, kaj mi želi Jezus sporočiti. Kaj želi od mene. In se počasi začela spreminjati. Malo sem se umirila (<a href="http://kakolepojeljubiti.blogspot.com/2013/12/clovek-se-spreminja-ko-v-njem-zivi.html">Človek se spreminja, ko v njem živi Božja ljubezen</a>). In šla v adventu na duhovne vaje v tišini. Že dalj časa sem želela očitu odpustiti, vendar nisem zmogla. Bila sem tako ranjena. Tam pa sem po pričevanju začela verjeti, da sem zaradi Boje milosti in usmiljenja tudi jaz lahko ozdravljena te zamere in sovraštva. <br />
<br />
<i>»Molite drug za drugega, da boste ozdravljeni.« (Jak 5, 16)</i><br />
In ja, res se je zgodilo. Bila sem OZDRAVLJENA. Seveda ne kar čez noč, ampak po dnevih, tednih in mesecih molitve. Trdim pa da je bil to čudež, dar, Božja milost! <br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSuuGkO4IzB_brLYN29JkJaEUR571qM91DVlks40Np724aa7pALW4cFANvUcrDPKEgD7modcmemGBaHat3_j1s-zZUNcLq1QncrcVa6XGoYn5xJyKTv79BBaz8uvB4hyCWF9TUHns0byrA/s1600/expect+a+miracle.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" closure_lm_455790="null" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSuuGkO4IzB_brLYN29JkJaEUR571qM91DVlks40Np724aa7pALW4cFANvUcrDPKEgD7modcmemGBaHat3_j1s-zZUNcLq1QncrcVa6XGoYn5xJyKTv79BBaz8uvB4hyCWF9TUHns0byrA/s1600/expect+a+miracle.jpg" height="228" tta="true" width="400" /></a></div>
<br />
In v sredo 19. 2. 2014, sem očitu povedala za to ozdravljenje. Imela sva prvič – res lep pogovor. In od takrat je vse drugače. Vem, nisem se spremenila samo jaz. Tudi on se je. In Božja milost res nima meja. <br />
<br />
Zdaj, ko gledam z drugačnimi očmi, se zavedam in sem hvaležna za čudovito družino. Za mami, ki je nežna, mila, materinska, sočutna (Sir 25, 13-18) in očita, ki je trden, odločen, načelen a hkrati skrben in daje zgled kakšen naj bo odnos moža do žene (Ef 5, 25 – 33). <br />
<br />
<br />
<a name='more'></a>Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-27157339385645486762014-06-05T02:39:00.000-07:002014-06-05T02:40:06.726-07:00Student of God... ker je ravno izpitno obdobje. In ne, nisem samo študentka fizioterapije, ampak tudi...<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi9Gs9y4R6weo2Un3_e_1iZL5AswJjxXJG1ZjwZ079ZM0I5K91szFs0EFGYzMKqBPrgKWLSvUYfK9E47rOA965kwAwG3TFXdpGSyvHkRQAA8oXVsc0Cdn1F8uOveE4E_GcHGzpMClLxbQSk/s1600/student+of+God.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" closure_lm_862670="null" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi9Gs9y4R6weo2Un3_e_1iZL5AswJjxXJG1ZjwZ079ZM0I5K91szFs0EFGYzMKqBPrgKWLSvUYfK9E47rOA965kwAwG3TFXdpGSyvHkRQAA8oXVsc0Cdn1F8uOveE4E_GcHGzpMClLxbQSk/s1600/student+of+God.jpg" height="300" tta="true" width="400" /></a></div>
<br />Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-3075093594582667352.post-27560820115657028022014-05-30T14:51:00.003-07:002015-10-08T13:14:46.901-07:00zakaj skavtska voditeljica ?Zakaj skavti? Zakaj skavtska voditeljica? A se nebi bolj splačalo poiskat fajn plačan študentski šiht, namesto vlagat milijon prostovoljnih ur v skavte, srečanja, tabore, načrtovanje in preverjanje, odnose, sodelovanje, prilagajanje, sklepanje kompromisov, konec koncev v delo na sebi - ne moreš namreč dajati naprej, česar sam nimaš. Odgovor je preprost: NE, NIKAKOR!<br />
<br />
Niso tako neumne besede, da so najboljše stvari v življenju zastonj. Ni ga namreč denarja, ki bi plačal vsa doživetja, izkušnje, večere ob tabornem ognju, prepete pesmi, valjanje po blatu, poti preživetja, pogovore pozno v noč, žulje, praske, hotel s tisoč zvezdicami, zapečen twist in hrenavke, srečo, sproščenost, pa tudi razočaranje, ko kljub vloženemu trudu ne uspe, dobronamerno kritiko, zaradi katere lahko rastem in postajam boljša, zadovoljstvo in hvaležnost ko uspe in je trud neštetokrat poplačan, blagoslov, ki sem ga vsak dan deležna, ko imam za vratom rutko ali ne.<br />
<br />
Jezus je rekel: "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (MT 10,8) in prav je tako. Šla sem na taborne šole in pripravila korak voditelja (Kateheze po 10 skavtskih zakonih. Z veseljem pošljem, če bi komu (ne samo skavti) prav prišle. - napiši v komentar, fb, mail)<br />
<br />
Mnogo bolj pomembno pa se mi zdi, da sem kot klanovka na služenju v četi in nato pomočnica voditelja rasla kot jaz, kot oseba. Če samo pomislim, kako grozna, tečna... sem bila na začetku, me kar zmrazi. Kako so me lahko prenašali :(<br />
<br />
Ampak Bogu hvala, da lahko rastem, da lahko popravljam napake, da se iz izkušenj učim, da lahko prekinem slabe vzorce, da se lahko trudim postati boljša, da se lahko trudim premagati sebe. <i>Kajti edino pravo tekmovanje je tekmovati s seboj - postati boljši kot si bil včeraj.</i>Marinkahttp://www.blogger.com/profile/18357220422775352405noreply@blogger.com0