oh, ja

kaj naj rečem...

poznaš tisti občutek, ko si za nekaj prizadevaš, se trudiš, se zdi, da že uspeva, da se spreminjaš na bolje in PADEŠ, se za kakšen dan, situacijo vrneš v stare tirnice ?

razočarana nad sabo. požrla bi se. ne morem si oprostiti.

amapak NE, ni vse tako črno!
Tudi, če si sama (še) ne morem oprostiti, mi On odpušča:
"Jaz sem, jaz sem tisti, ki izbrisujem
tvoje prestopke zaradi sebe
in se ne spominjam tvojih grehov." (Iz 43,25)

je kaj bolj UPANJE VLIVAJOČEGA ;) ?

"Veličina ni v tem, da nikoli ne padeš, ampak da se po padcu vedno znova pobereš." (Vince Lombardi)